Ustrahovanje bogatih: kozjanski Robin Hood in Barbika

Franc Guzej (na Kozjanskem mu rečejo Guzaj) se je rodil davnega leta 1839 v sv. Primožu pri Šentjurju, življenje pa so mu ugasnile krogle žandarjev 10. septembra 1880, toda spomin na človeka, ki se je, tako pravijo zgodovinski podatki, po krivični obsodbi znašel med razbojniki, ni niti malo zbledel. Ne le da se ga na Kozjanskem in v širši okolici spominjajo v zgodbah in legendah, njegov lik je postal celo nekakšen zaščitni znak turističnega razvoja v teh krajih.

Leta 2010, ob 130. obletnici Guzejeve smrti, so organizirali okroglo mizo o znamenitem tolovaju, o človeku, ki je bogatim kratil spanec in jim jemal, da je dajal revežem; zanje je bil dobrotnik in pravičnik, pravi slovenski Robin Hood. Stoletje in več po smrti je postal komercialno zanimiv, v spomin nanj so odprli Guzejevo turistično pot, tudi klobaso so poimenovali z njegovim imenom, njegovo življenje je opisano v knjigi, pojavili so se Guzejevi spominki in še marsikaj.


Franc Guzej je postal legenda, o njem krožijo številne bolj ali manj resnične zgodbe. Njegove popularnosti ne morejo razbliniti nobeni pomisleki, da je bil tat, da je vlamljal vsevprek, da je kradel po gradovih in župniščih, ne nazadnje naj bi zagrešil zločin iz maščevanja.

Socialni bandit

Filozof Franci Pivec je v mnenju o razbojniku Guzeju zapisal, da imamo opravka s čaščenjem tako imenovanega socialnega bandita po vzoru Robina Hooda. Gre za malikovanje človeka, ki je s pravičniškim občutkom na svoj način poravnaval nepoštene račune med bogatimi in revnimi. Deloval je kot pustolovec, ki je v prid odrinjenim družbenim slojem kršil veljavne zakone in red ter tako uravnaval socialne nepravičnosti.

Ljudski junak Guzej je s svojimi podvigi približno deset let ustrahoval pretežno bogate po takratni južni Štajerski (območje Kozjanskega), klatil pa se je tudi po obrobnih hrvaških pokrajinah. To so bili časi, ko je kmečki živelj komaj zmogel skromno preživeti, o pravicah so lahko zgolj šepetali. Delali so le za golo preživetje.

V ta čas se je rodil Franc Guzej, ki je bil po značaju bojevit in bister mladenič. Odslužil je vojaški rok in že tam so opazili njegove sposobnosti, naučil se je nemškega jezika, in mu je v rokovnjaških letih marsikdaj prav prišlo. Nameraval je celo postati orožnik, opravil je nekakšno šolanje za ta poklic, potem pa se je odločil za drugačno pot. Po vrnitvi v domače kraje se je zaposlil kot kmečki delavec pri bogataški hiši v Dobrni, kjer so imeli tudi gostilno.

V njegovo življenje vstopi gostilničarka

A tam, kjer je služboval, ni našel sreče; spreten, iznajdljiv ter prijeten mladenič je padel v oči gostilničarki, ki si je zaželela mladega in postavnega fanta. A delala je račun brez krčmarja, saj je Guzej njeno osvajanje zavrnil in s tem hudo užalil njeno nečimrnost. Užalil je žensko, ki je imela denar in moč. Hotel se je umakniti iz okolja, kjer ni bil zadovoljen, in vse je imel že pripravljeno za odhod. Tedaj so ga presenetili orožniki, ki jih je z lažnimi obtožbami na njegov račun pripeljala gospodarica; na njen namig so pregledali njegovo prtljago in v kovčku našli srebrn jedilni pribor ter šop goldinarskih bankovcev. Podtaknjena past je delovala, Guzeja so obsodili na sedem let zapora.

Lažna obtožba in podtaknjeni dokazi so sprožili nepredvidljive posledice. Guzej je napovedal maščevanje gospodarici in kot se je izkazalo kasneje, se je podal v boj proti vsem krivicam tega sveta. Zato si je moral najprej priboriti prostost, kar za iznajdljivega, drznega kozjanskega mladeniča ni bila velika težava. Nekega dne je izkoristil priložnost in pobegnil.
Začel je pohod proti sistemu in družbi, ki ga je potisnila na pot razbojnika in tolovaja. Na svojih poteh si je znal pridobiti naklonjenost ljudi, zlahka je našel pajdaše in somišljenike, družno so kaznovali krivice na način, ki je močno razburjal tedanje oblastnike.

Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Primožu.

In rodi se legenda

Zgodba o Guzejevem dolgoletnem razbojništvu je sčasoma prerasla v legendo, dejstvo pa je, da se je prav zaradi podpore nižjega sloja prebivalstva lahko tako uspešno klatil po deželi. Podobno kot stoletje za njim razbojnik Franc Rihtarič (zadnji slovenski obsojenec na smrt leta 1959) se je Guzej s podvigi vselil v srca ubogega naroda, ko je s krajami in raznimi šaljivimi domislicami smešil oblast. Na stotine zgodb, tako ali drugače prirejenih po resničnih dogodivščinah, priča o spretnem in pogumnem razbojniku.

Med drugim se je kruto maščeval viru svojega prekletstva, gostilničarki iz Dobrne. Postavil ji je zasedo v gozdu, a kljub njenim prošnjam in ponujenemu odpustku v obliki velike vsote denarja se ni omehčal. Žensko je privezal k drevesu v divjem gozdu, kjer so šele po nekaj letih našli njene kosti. Tako pravi legenda.


Toda Franc Guzej ni bil le razbojnik, bil je tudi čustven in ljubeč fant, ki si je našel izvoljenko. Mlinarjeva Barbika so jo klicali in s Francem sta načrtoval skupno življenje v daljni Ameriki. Imela sta pripravljeno vse za pobeg v obljubljeno deželo, a vmes je znova posegla usoda. V kraju Košnica, kjer se je pred leti skrival, takoj potem ko je ušel iz zapora, je pri dobrih ljudeh našel zatočišče in se pripravljal za odhod iz domovine.

Sveže rože na skritem grobu

Toda žandarji so ga iskali in vohljali za njim po okolici, kjer je pustolovec preživljal skrite trenutke. Pravzaprav še vedno ni pojasnjeno, ali drži zgodba o izdaji ali so ga žandarji v Košnici pri Celju septembra 1880 odkrili bolj po naključju, dejstvo je, da so ga presenetili v hišici, kjer se je znašel v pasti. Nekaj ur se je boril in se poskušal rešiti, ko pa je drzno skočil iz hiše skozi vrata, da bi se prebil mimo žandarjev, so ga podrli streli. Tako je končal najslavnejši kozjanski razbojnik, ki ga ljudstvo slavi kot junaka.
Pokopali so ga v kot na pokopališču na Prevorju, pravijo pa, da so bile na njegovem skritem grobu vedno sveže rože. Mnogo let kasneje je nekdo poskrbel, da so postavili spomenik tolovaju in dobrotniku Francu Guzeju. Kakor koli, o življenju Franca Guzeja se mešajo zgodovinski podatki z zgodbami, ki jih je spletla ljudska domišljija, vsekakor pa drži, da bo kozjanski Robin Hood za vselej ostal najslavnejši razbojnik v krajih, kjer skrbno gojijo romantičen spomin nanj.