V Andrejevo smrt vpletena tretja oseba?
Lidija Giuliatti Bajželj in njen mož Igor Bajželj sta devet dni po odmevni odločitvi sodišča, da nista zagrešila kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju umora, in sicer zaradi smrti njunega 32-letnega sina Andreja Bajžlja, doživela hladen tuš od drugega sodišča.
Ustavni sodniki so 24. oktobra sklenili, da Guilatti Bajžljevi ni bila kršena pravica do nedotakljivosti življenja iz 17. člena ustave, ker je ljubljansko okrožno sodišče 1. marca 2021 zavrnilo njen predlog za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi kaznivega dejanja uboja njenega sina. S tem, kot je bila prepričana, v celoti ostaja neraziskan in nepojasnjen vzrok njegove smrti, prav tako naj ne bi bila ugotovljena morebitna pravna odgovornost tretjih oseb zanjo.
Policija in tožilstvo sta po presoji ustavnega sodišča ob preiskovanju tragičnega dogodka Andrejeve smrti avgusta 2019 navedbe njegove mame, da je bil žrtev uboja, upoštevala z vso resnostjo in jih tudi obravnavala ter preiskovala. A nista našla nobenih dokazov, ki bi takšen sum utemeljevali. »Pri tem ustavno sodišče ni spregledalo, da policija ob ogledu kraja najdbe trupla sicer ni zavarovala in ni dokumentirala sledi obuval, da očitno tudi ni analizirala vzorcev snovi iz avtomobila, za katere je pritožnica trdila, da so kri, ter da na slikah s kraja ogleda ni razvidno, da bi kokain, zasežen na prednjem sovoznikovem sedežu, dejansko bil zavit v aluminijasto folijo,« so zapisali v odločbi. In še, da nikakor ni mogoče reči, da je bil odziv državnih oblasti v zvezi s smrtjo njenega sina kot celota neustrezen in v neskladju z garancijami procesnega vidika pravice do življenja.
Ukradeni telefon
Giuliatti Bajžljeva je med drugim trdila, da prav odsotnost folije kaže na to, da si Andrej ni sam vbrizgal odmerka droge. Če že, bi jo kvečjemu njuhal, saj se je igel zelo bal. Povezavo druge osebe s smrtjo naj bi dokazovali tudi podatki o gibanju sinovega mobilnega telefona na območju Rakove Jelše. Tako v obdobju pred potrjeno smrtjo in tudi še po smrti. Pri čemer telefon ni bil nikoli najden.
Pet proti tri
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rajko Knez in Rok Svetlič.
Poleg tega naj bi v marcu, aprilu in juniju 2019 prejemal grožnje po telefonu. Policija je avgusta 2019 in januarja 2020 opravila razgovor oziroma zaslišanje osebe, zoper katero je bil podan sum, da je Andreju prodala nedovoljeno drogo, a ker kakšnih konkretnih dokazov ni našla, je tožilstvo ovadbo zoper to osebo zavrglo. Še vedno pa je aktualna ovadba zoper neznanega storilca glede tatvine Andrejevega telefona. Ta bo zastarala 19. avgusta 2029.
Vse to po presoji ustavnega sodišča »potrjuje, da je policija vložila razumne napore v razjasnitev dejstva izginotja telefona, ki je nedvomno sumljivo in kaže na prisotnost tretje osebe na kraju smrti Andreja Bajžlja, vendar njihova prizadevanja niso obrodila sadov«. In še, da opravljena preiskava, četudi ni privedla do ugotovitve neposrednega vzroka Andrejeve smrti, ne vzbuja ustavnopravnih pomislekov.
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki je Giuliatti Bajžljevo zastopal na ustavnem sodišču, je za Slovenske novice povedal, da se bodo po pravico zdaj obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. »Je pa ustavno sodišče vseeno potrdilo, da so bile ob smrti sina Andreja res sumljive in nepojasnjene okoliščine in da je bila vpletena tudi tretja oseba, ne ve pa se, katera,« je sklenil odvetnik.
15.10. je sodišče Andrejeve starše oprostilo vseh obtožb.
