V blodnjah Matej cimra zabodel v srce
Halucinacije iz Mateja Bukovca skoraj naredile morilca. Skrivnostna Nežika kriva, da se je spravil nad Tadeja S.
Odpri galerijo
Bukovec bo najpozneje po petih letih znova na prostosti, razen če nadaljnje hospitalizacije ne bi narekovali zdravstveni razlogi. FOTO: MARKO FEIST
Le malo je manjkalo, pa bi zaradi 35-letnega Ljubljančana Mateja Bukovca umrl človek. Klic na 113 je 10. oktobra lani nekaj minut pred 11. uro razkril, da se je zgodil zločin. Slišati je bilo paničen glas moškega, ki sporoča, da je pred eno od hiš v Bizoviku. »Zaboden sem v prsi, ležim na cesti.«
Na vprašanja operaterja se odtlej ni odzival, slišati je bilo le še stokanje in nerazumljivo mrmranje. Operater je kljub temu na zvezi vztrajal vse dotlej, dokler ni slišal vzklika »Roke gor!« Skoraj hkrati so na 113 prejeli še en klic. Drug moški je sporočal: »Zapičil sem neko osebo in bi sam sebe prijavil.« Iz njega se je vsul plaz besed, da so se dan prej z njegovo punco dogovarjali, da ga bodo umorili in ga medtem snemali z infrardečo kamero. Punca pa z njim manipulira. »Cimra sem zabodel v rebra, nič hudega ni, a naj pridejo čim prej pomagat,« je dejal in pripomnil, da bo iz hiše prišel, čim bo zaslišal sirene. Policisti so bili tedaj že na poti v predmestje Ljubljane.
Člani patrulje, ki je prva prispela na kraj prijave, so na bankini pred hišo naleteli na moškega, ki je ležal na boku. Bil je nezavesten ter bled v obraz in roke. Iz hiše je prišel moški in upošteval njihove ukaze: »Stoj, policija! Na kolena. Roke v zrak. Ulezi se.«
Bukovca so vklenili in odvedli v prostore za pridržanje, a še isti dan predali v roke psihiatrov. Njegovo žrtev, hudo ranjenega 28-letnega Tadeja S., so z rešilcem odpeljali v klinični center. Kakih 10 centimetrov globoka vbodna rana s kuhinjskim nožem mu je poškodovala srce in pljuča, kar nekaj časa je nihal med življenjem in smrtjo. Po dveh operacijah in po dobrem mesecu je zapustil bolnišnico.
Storilec in oškodovanec s svojo punco so dober teden živeli skupaj v najetem stanovanju, kuhinjo in dnevno sobo so imeli skupni. Bukovec je v kuhinji zagrešil poskus uboja, vendar je tožilec Jože Jarc zanj vložil predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. Izvedenec za psihiatrijo Aleš Logar je namreč ugotovil, da je imel ob dejanju zaradi preganjalno nanašalnih blodenj in halucinacij sposobnost razumevanja svojih dejanj popolnoma ukinjeno. Bil je torej neprišteven in zato tudi ne more biti kazensko odgovoren.
Kljub temu je formalno sedel na zatožno klop pred veliki kazenski senat ljubljanske okrožne sodnije. Zagovarjal se ni, toda že njegova izpoved v preiskavi je o njegovem duševnem zdravju razkrila marsikaj. »Moje nekdanje dekle Nežika, ki ima paranoidno shizofrenijo, mi je nagajala. Ljudi je nagovarjala proti meni, svojim mrgam je govorila, naj me umorijo. Po ulici se je govorilo: Majhna črna punca te išče skupaj z dvema mrgama.«
Zvečer pred zločinom naj bi v bizoviško stanovanje prišla s skupino moških: »Ves čas so me snemali z infrardečo kamero. Slišal sem, da cimra nagovarjajo, naj me umori. Zaklenil sem se v sobo in za nekaj ur zaspal. Dopoldne sem šel v kuhinjo. Tadej je skočil name, jaz pa sem v strahu pograbil nož in ga refleksno zabodel. To ni bil poskus uboja, samo branil sem se, sicer bi on mene.«
Sodnica Ana Klampfer Binder je sporočila odločitev, da je bil Bukovec zares neprišteven, zaradi svoje bolezni je bil namreč prepričan, da je ogroženo njegovo življenje. Slišal je glasove, ki kujejo zaroto proti njemu. Ključna oseba pri vsem skupaj pa je bila Nežika, oseba, ki v resničnem življenju morda obstaja, morda pa tudi ne.
Namesto kazni zapora so mu izrekli izrek obveznega zdravljenja na mariborski enoti za forenzično psihiatrijo. Izvajanje ukrepa sme trajati najdlje pet let, ali je še potreben, bodo sodniki skupaj s strokovnjaki odločali na vsakega pol leta.
Ljubljančan je sicer na psihiatriji že od dne, ko je zabodel Tadeja, in tam bo kot pripornik ostal do pravnomočnosti sklepa. Preveč tvegano bi ga bilo izpustiti med ljudi. Če ne bi užival terapije, bi se lahko Nežika in njene mrge znova pojavile v njegovem življenju. V takem stanju pa bi bil za okolico še naprej ogrožajoč ter bi obstajala »nevarnost, da bi ponavljal kazniva dejanja, ogrožal zdravje in življenja ljudi«, je razložila predsednica kazenskega senata.
In kaj o vsem skupaj zdaj pravi Matej Bukovec? V skladu s svojimi blodnjami, da je bilo Tadeju naročeno, naj ga ubije, čeprav se ga ta v resnici ni nameraval niti dotakniti. »Zelo mi je žal za to, kar se je zgodilo. Kljub temu da je bilo v obrambi, imam še danes nočne more o tem dogodku.«
Na vprašanja operaterja se odtlej ni odzival, slišati je bilo le še stokanje in nerazumljivo mrmranje. Operater je kljub temu na zvezi vztrajal vse dotlej, dokler ni slišal vzklika »Roke gor!« Skoraj hkrati so na 113 prejeli še en klic. Drug moški je sporočal: »Zapičil sem neko osebo in bi sam sebe prijavil.« Iz njega se je vsul plaz besed, da so se dan prej z njegovo punco dogovarjali, da ga bodo umorili in ga medtem snemali z infrardečo kamero. Punca pa z njim manipulira. »Cimra sem zabodel v rebra, nič hudega ni, a naj pridejo čim prej pomagat,« je dejal in pripomnil, da bo iz hiše prišel, čim bo zaslišal sirene. Policisti so bili tedaj že na poti v predmestje Ljubljane.
Visel na nitki
Bukovec bo najpozneje po petih letih znova na prostosti, razen če nadaljnje hospitalizacije ne bi narekovali zdravstveni razlogi. FOTO: MARKO FEIST
Bukovca so vklenili in odvedli v prostore za pridržanje, a še isti dan predali v roke psihiatrov. Njegovo žrtev, hudo ranjenega 28-letnega Tadeja S., so z rešilcem odpeljali v klinični center. Kakih 10 centimetrov globoka vbodna rana s kuhinjskim nožem mu je poškodovala srce in pljuča, kar nekaj časa je nihal med življenjem in smrtjo. Po dveh operacijah in po dobrem mesecu je zapustil bolnišnico.
Storilec in oškodovanec s svojo punco so dober teden živeli skupaj v najetem stanovanju, kuhinjo in dnevno sobo so imeli skupni. Bukovec je v kuhinji zagrešil poskus uboja, vendar je tožilec Jože Jarc zanj vložil predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. Izvedenec za psihiatrijo Aleš Logar je namreč ugotovil, da je imel ob dejanju zaradi preganjalno nanašalnih blodenj in halucinacij sposobnost razumevanja svojih dejanj popolnoma ukinjeno. Bil je torej neprišteven in zato tudi ne more biti kazensko odgovoren.
Nežika obstaja ali pa tudi ne
Kljub temu je formalno sedel na zatožno klop pred veliki kazenski senat ljubljanske okrožne sodnije. Zagovarjal se ni, toda že njegova izpoved v preiskavi je o njegovem duševnem zdravju razkrila marsikaj. »Moje nekdanje dekle Nežika, ki ima paranoidno shizofrenijo, mi je nagajala. Ljudi je nagovarjala proti meni, svojim mrgam je govorila, naj me umorijo. Po ulici se je govorilo: Majhna črna punca te išče skupaj z dvema mrgama.«
Sodnica se strinja s psihiatrom, da Bukovec ni vedel, kaj počne. FOTO: MARKO FEIST
Zvečer pred zločinom naj bi v bizoviško stanovanje prišla s skupino moških: »Ves čas so me snemali z infrardečo kamero. Slišal sem, da cimra nagovarjajo, naj me umori. Zaklenil sem se v sobo in za nekaj ur zaspal. Dopoldne sem šel v kuhinjo. Tadej je skočil name, jaz pa sem v strahu pograbil nož in ga refleksno zabodel. To ni bil poskus uboja, samo branil sem se, sicer bi on mene.«
Sodnica Ana Klampfer Binder je sporočila odločitev, da je bil Bukovec zares neprišteven, zaradi svoje bolezni je bil namreč prepričan, da je ogroženo njegovo življenje. Slišal je glasove, ki kujejo zaroto proti njemu. Ključna oseba pri vsem skupaj pa je bila Nežika, oseba, ki v resničnem življenju morda obstaja, morda pa tudi ne.
Namesto kazni zapora so mu izrekli izrek obveznega zdravljenja na mariborski enoti za forenzično psihiatrijo. Izvajanje ukrepa sme trajati najdlje pet let, ali je še potreben, bodo sodniki skupaj s strokovnjaki odločali na vsakega pol leta.
Forenzična psihiatrija je nekajletni dom za neprištevne storilce kaznivih dejanj. FOTO: TADEJ REGENT
Ljubljančan je sicer na psihiatriji že od dne, ko je zabodel Tadeja, in tam bo kot pripornik ostal do pravnomočnosti sklepa. Preveč tvegano bi ga bilo izpustiti med ljudi. Če ne bi užival terapije, bi se lahko Nežika in njene mrge znova pojavile v njegovem življenju. V takem stanju pa bi bil za okolico še naprej ogrožajoč ter bi obstajala »nevarnost, da bi ponavljal kazniva dejanja, ogrožal zdravje in življenja ljudi«, je razložila predsednica kazenskega senata.
In kaj o vsem skupaj zdaj pravi Matej Bukovec? V skladu s svojimi blodnjami, da je bilo Tadeju naročeno, naj ga ubije, čeprav se ga ta v resnici ni nameraval niti dotakniti. »Zelo mi je žal za to, kar se je zgodilo. Kljub temu da je bilo v obrambi, imam še danes nočne more o tem dogodku.«
