V osmih vrečah je bilo šest ton bakra, Slovenijo zdaj Sebastjan toži na ESČP

Sebastjan Ferhatović, ki se je pred leti znašel v kazenskem postopku zaradi domnevne vpletenosti v skrivanje ukradenega bakra, pa je potem tožilstvo odstopilo od pregona, je od države poskušal iztožiti odškodnino za del kovine, ki je po koncu kazenskega postopka ni dobil nazaj. Ker mu policija oziroma sodišče ni vrnilo tri od osmih zaseženih vreč, je protivrednost neuspešno zahteval od države, zdaj pa jo toži na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP).

Zgodba sega v leto 2009, ko je podjetje prijavilo zaporedni tatvini bakrenih kablov. Naključje je hotelo, da so ravno v tistem času sumljive kolute opazili v belem kombiju, ki naj bi ga pozneje videli okoli doma Ferhatovića, smo pred leti poročali mediji. Policisti so med hišno preiskavo našli in zasegli osem velikih vreč, skoraj do vrha napolnjenih z bakrenimi žicami ter drugimi izdelki iz te kovine, Ferhatović pa se je znašel na zatožni klopi zaradi domnevnega kaznivega dejanja prikrivanja. Steklo je sojenje, a so tožilci zaradi pomanjkanja dokazov pregon opustili, zato je sodišče decembra 2012 postopek ustavilo.

A še preden je postal znan epilog kazenskega postopka, so policisti okradenemu podjetju vrnili tri vreče od osmih, menda prvovrstnega bakra. Podjetje ga je odpeljalo v Kočevje, kjer so ga za dva evra in deset centov za kilogram prodali Romom – menda ga je bilo za tono. »Kako naj vem, kabli so bili oguljeni in razrezani. Pa saj nas ni niti zanimalo, ali so kabli naši ali niso, poklicali so nas pač na policijo, mi smo jih odpeljali in prodali,« je pojasnjeval nekdanji zaposleni v podjetju, od kod kabli. Preostalih pet vreč so policisti vrnili Ferhatoviću.

Tega zgolj sklep o ustavitvi kazenskega postopka ni zadovoljil, temveč je od države zahteval tri vreče z bakrom, ki so jih policisti izročili družbi še pred razpletom kazenskega postopka, v njih pa naj bi bilo okrog dve toni in pol bakrenih izdelkov. Skliceval se je na zakonsko določilo, da se predmeti, ki se med kazenskim postopkom zasežejo, vrnejo lastniku, če sodišče postopek ustavi.

Ferhatović trdi, da je bila ravno vsebina treh vreč vredna veliko več kot preostalih petih. V osmih vrečah je bilo okrog šest ton bakra, vsa družina ga je zbirala dve leti in pol. »Ravno sem se namenil prodati in od izkupička ustanoviti podjetje,« je trdil, a so mu načrte prekrižali policisti. V času, ko so mu vreče zasegli, naj bi bil kilogram prvovrstnega bakra vreden pet evrov in pol.

Republiko Slovenijo zaradi posega v pravico do mirnega uživanja premoženja toži na ESČP. FOTO: Arhiv

S tožbo je od države zahteval 13.750 evrov odškodnine, kar da ustreza vrednosti nevrnjenih bakrenih izdelkov, a je okrajno sodišče leta 2015 njegov tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnilo. Ker se s tem ni sprijaznil, svoj prav zdaj išče na ESČP, kamor je vložil pritožbo zaradi posega v pravico do mirnega uživanja premoženja. ESČP o njegovi pritožbi po naših podatkih še ni odločilo.