V Sloveniji najhitreje raste število delavcev s Kosova
Delodajalci se ob pomanjkanju kadra vse bolj zanašajo na tujce. A tudi te je treba privabiti, zato računajo na pomoč države. Ministrstvo za delo je v postopkih za hitrejše zaposlovanje Filipincev, spreminja tudi zakon o delu tujcev. Tujci trenutno predstavljajo 15 odstotkov vseh delovno aktivnih, najhitreje pa raste število delavcev s Kosova.
»V Sloveniji se srečujemo z velikim pomanjkanjem delovne sile. Tuji delavci niso pomembni samo zaradi potreb gospodarstva, ampak tudi za ohranitev naših pravic in standarda. Razmerje med zaposlenimi in upokojenimi se je na primer v zadnjih desetih letih (ob rasti števila tujih delavcev, op. a.) popravilo na 1,57. To vpliva na višino pokojnin in vzdržnost pokojninskega sistema,« so problematiko pomanjkanja delovne sile za STA komentirali na ministrstvu za delo.
Kot so poudarili, že nekaj časa opažajo, da se države Zahodnega Balkana, od koder je v preteklosti v Slovenijo prihajalo največ tujih delavcev, vse bolj tudi same soočajo z demografskimi izzivi, zato bo treba za dolgoročno vzdržnost krog držav izvora tujih delavcev razširiti. »Pri tem pa ne želimo ravnati stihijsko, saj se zavedamo tudi potencialnih tveganj,« so izpostavili.
Med ukrepi sezonsko delo v gostinstvu in turizmu, na poti tudi Filipinci
Ministrstvo je naklonjeno vzpostavljanju dvostranskih sporazumov o zaposlovanju s primernimi državami, kakršna ima Slovenija sklenjena z BiH in Srbijo, trenutno pa je najbližje tovrsten dogovor s Filipini. V prihodnjih tednih se s strani filipinskih institucij pričakuje zadnjo različico memoranduma za lažje zaposlovanje Filipincev. Memorandumu bo sledila sklenitev sporazuma o zaposlovanju Filipincev, ki bo pohitril postopke njihovega zaposlovanja, ter sporazuma o socialni varnosti, namenjenega varstvu delavskih pravic Filipincev in boljšemu nadzoru nad kršitvami.
»Sporazum v praksi prinaša možnosti, da delavcem že na Filipinih predstavimo delovna mesta in da se že tam začnejo učiti slovensko. V interesu nam je, da imajo tu čim boljše delovne pogoje, da bodo tako prišli k nam v večjem številu. Bojazen je namreč, da bodo raje šli drugam, kjer so plače višje,« so navedli na ministrstvu.
Na vprašanje, ali je na obzorju podoben sporazum še s kakšno drugo državo, so odvrnili le, da imajo vzpostavljene stike in preučujejo tudi druge možne države izvora. »Pri tem pa smo posebej pozorni, ali ima država izvora vzpostavljen ustrezen in dobro delujoč institucionalni okvir, ki bo zagotavljal sodelovanje pristojnih zavodov za zaposlovanje in prispeval k preprečevanju morebitnih zlorab pravic tujih delavcev, preučujemo pa tudi, kakšna je izobrazbena struktura potencialnih tujih delavcev in njena kompatibilnost z našimi potrebami, znanje jezikov, in druge faktorje,« so pojasnili.
Minister za delo Luka Mesec je v luči zaščite pravic tujih delavcev in slovenskega trga dela za STA podčrtal prav pomen zaposlovanja tujcev preko uradnih kanalov, kot je Zavod RS za zaposlovanje, da se ne prepušča te dejavnosti tujim agencijam. Predvsem pa je treba po njegovih besedah zaščititi domače delavce in njihove plače. »Tuji delavci morajo biti plačani po povsem enakih pogojih kot domači, to je edini način, da se prepreči socialni dumping,« je navedel.
Skuša pa ministrstvo delodajalcem pri zaposlovanju tujcev pomagati tudi z drugimi ukrepi
Med drugim pripravlja novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Osnutek skladno z evropsko zakonodajo ureja pogoje in postopek pridobitve t. i. modre karte EU oz. dovoljenja za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve za državljane tretjih držav.
Poleg tega predvideva, da se predvsem v poletnih in zimskih mesecih sezonsko delo uvede tudi v turizmu in gostinstvu. Državljani tretjih držav bi ga lahko opravljali na podlagi pridobitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo (do šest mesecev) ali pa na podlagi dovoljenja za sezonsko delo, ki ga izda zavod za zaposlovanje (do treh mesecev).
Največ dovoljenj za dela v gradbeništvu
V Sloveniji je bilo sicer januarja skupaj, a brez kmetov, delovno aktivnih 919.966 oseb, od tega je bil delež tujcev že 15,28-odstoten. Januarja lani je bil delež tujcev med 907.072 delovno aktivnimi 13,97-odstoten, pet let prej, januarja 2018, pa denimo med 834.588 delovno aktivnimi 8,72-odstoten, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredoval državni statistični urad.
Kot so že večkrat pojasnili na zavodu za zaposlovanje, število delovno aktivnih tujcev intenzivno narašča od leta 2016 (izjema je covidno leto 2020). Leta 2016 so na zavodu izdali 16.300 delovnih dovoljenj po sporazumih z BiH in Srbijo, dovoljenj za sezonsko delo ter soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, leta 2022 rekordnih 48.441, lani pa 44.680.
Največ dovoljenj in soglasij izdajo za državljane nekdanje Jugoslavije
Prevladujejo državljani BiH, sledijo državljani Kosova, Srbije in Severne Makedonije. Pri tem se najbolj izrazito povečuje število dovoljenj in soglasij za delavce s Kosova. Leta 2016 jih je bilo izdanih 943 (5,8 odstotka vseh), leta 2022 14.927 (30,8 odstotka vseh), lani 12.881 (28,8 odstotka vseh).
Med ostalimi državami sta se po navedbah zavoda za STA v zadnjem obdobju na račun projektov druge cevi karavanškega predora in drugega tira Divača-Koper zelo povečala deleža delavcev iz Turčije in azijskih držav (Indija, Nepal, Bangladeš).
Največ dovoljenj in soglasij so na zavodu izdali za gradbeništvo (zidarji, tesarji, gradbeni delavci), sledijo predelovalna dejavnost (varilci, monterji, mehaniki, inštalaterji, električarji), promet in skladiščenje (vozniki tovornih vozil), gostinstvo, kmetijstvo ter druge dejavnosti.
