VEČINA MOLČI
V Sloveniji zlorabljenih 70.000 otrok
Preberite, kako prepoznati znake zlorabe.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Statistike kažejo, da je v Sloveniji zlorabljenih okoli 70.000 otrok, večina pa o tem molči. O spolni zlorabi otroka govorimo takrat, ko odrasli uporabi dečka ali deklico za zadovoljevanje svojih seksualnih potreb.
»Da je v Sloveniji spolno zlorabljen vsak peti otrok, kar pomeni 70.000 otrok, je grozljivo,« pravi Nina Kočar, direktorica Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, ki nudi brezplačno pomoč otrokom in mladostnikom, ki so preživeli spolno, fizično ali čustveno zlorabo.
Če želimo otroku, ki je bil zlorabljen, pomagati, je treba znake zlorabe najprej prepoznati. Kočarjeva pravi, da je najpomembnejše, da otroka opazujemo, se z njim pogovarjamo in znamo prepoznati znake zlorabe, kot so:
– nenadne spremembe v čustvovanju (žalost, umik) vedenju, spanju (nočne more), prehranjevanju;
– razvoj novih strahov in nenavadnih odzivov na sicer navadne dražljaje;
– regresija (izguba že usvojenih razvojnih mejnikov, npr. močenje v posteljo, poslabšanje govora ipd.);
– pasivnost, izguba interesov, poslabšanje šolskega uspeha;
– nasilno vedenje;
– nepojasnjene modrice, rane.
V primeru suma zlorabe se z otrokom najprej iskreno pogovorite, ne odzivajte se preveč čustveno, ne poskušajte ga okriviti ali pa zadeve reševati sami.
»Da je v Sloveniji spolno zlorabljen vsak peti otrok, kar pomeni 70.000 otrok, je grozljivo,« pravi Nina Kočar, direktorica Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, ki nudi brezplačno pomoč otrokom in mladostnikom, ki so preživeli spolno, fizično ali čustveno zlorabo.
Če želimo otroku, ki je bil zlorabljen, pomagati, je treba znake zlorabe najprej prepoznati. Kočarjeva pravi, da je najpomembnejše, da otroka opazujemo, se z njim pogovarjamo in znamo prepoznati znake zlorabe, kot so:
– nenadne spremembe v čustvovanju (žalost, umik) vedenju, spanju (nočne more), prehranjevanju;
– razvoj novih strahov in nenavadnih odzivov na sicer navadne dražljaje;
– regresija (izguba že usvojenih razvojnih mejnikov, npr. močenje v posteljo, poslabšanje govora ipd.);
– pasivnost, izguba interesov, poslabšanje šolskega uspeha;
– nasilno vedenje;
– nepojasnjene modrice, rane.
Kako ukrepati?
Najpomembnejše je, da otroka slišite, mu verjamete in v skladu s tem ukrepate. Vaša naloga ni raziskovanje, ali se je zloraba zgodila ali ne, ampak prijava suma. Ko otrok spregovori, ne paničarite, najprej pomirite sebe, saj boste le tako otroku lahko dali občutek varnosti. Zahvalite se mu za zaupanje in pogum, da je o tem spregovoril z vami. Razložite mu, da ni prav, da se mu to dogaja, in da je naloga odraslih, da otroke zaščitimo. Povejte mu, da boste morali te informacije predati naprej, saj boste tako preprečili, da bi bilo otrokovo zaupanje izdano. Sum zlorabe otroka nato vedno prijavite policiji ali pristojnemu centru za socialno delo, svetujejo na inštitutu.V primeru suma zlorabe se z otrokom najprej iskreno pogovorite, ne odzivajte se preveč čustveno, ne poskušajte ga okriviti ali pa zadeve reševati sami.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Diplomacija