V sporu azilantov nasrkal varnostnik
V azilnih domovih se srečujejo različni ljudje iz različnih kultur, ki so jim praviloma skupne slabe razmere, iz katerih izhajajo, za mnogimi so tudi tragične zgodbe. Tako niti ne preseneča, da je včasih dovolj le iskrica, da spor eskalira. To se je zgodilo tudi junija lani, ko je enemu od tamkaj nastanjenih izginil mobilni telefon, za dejanje pa je obtožil mladega Sirca Alalija Abduljalila.
Vnel se je hud spor, zabliskal se je celo nož, ki ga je Sirec potegnil in mahal z njim. Abduljalila so kasneje vtaknili v pripor in zoper njega vložili obtožnico. A čeprav se je izkazalo, da mu ni mogoče očitati ropa telefona in povzročitve lahke telesne poškodbe, je bil vseeno obsojen na zaporno kazen, saj je po incidentu udaril enega od varnostnikov in s tem zagrešil kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Zato mora leto in dva meseca prebiti za zapahi.
Kamera ni posnela roparja
Abduljalila so obtožili, da je tistega dne ob 8.30 skupaj z neznancem v azilnem domu na ljubljanskem Viču prišel v sobo k Talukedru Rakibu, ki je spal. Zbudila naj bi ga in Abduljalil naj bi mu z nožem v roki zagrozil, naj mu izroči mobilca redmi note 11 z grško sim kartico ter prenosno baterijo power bank, ta je to tudi storil. Neznanec naj bi s plenom zbežal iz sobe, Rakib pa naj bi poskušal zadržati Abduljalila. Ta naj bi z nožem zamahnil proti njemu, mu prerezal majico ter ga porezal po levi nadlahti. Lažje pa naj bi poškodoval tudi Elkadilyja Mbareka, ki se je vmešal v spor, saj naj bi ga večkrat udaril v glavo.
Obtoženi je na sodišču povedal, da je bil tistega jutra v sobi, kjer je bilo še »več drugih fantov,« brigal naj bi se zase in gledal v telefon. Eden naj bi se zbudil in začel iskati svoj telefon, nato pa prišel do njega, mu začel nekaj govoriti in se ga dotikati po žepih in okoli trebuha. Ko ga je odrinil od sebe, so prišli še štirje prijatelji tega človeka ter ga obstopili. Tisti, ki je prej spal, ga je napadel in ga prijel za oblačila, eden od njegovih prijateljev pa mu je vzel telefon. Nato je le še eskaliralo. Čeprav je Sirec sprva zanikal, da bi imel pri sebi nož – dejal je, da je šlo za neko železo z vijakom, kar naj bi imel za popravljanje koles –, je na obravnavi to priznal. Priznal je tudi, da je mahal in nasprotniku prerezal majico, saj je bil prestrašen, ker se je okrog njega nenadoma zbralo od 15 do 20 ljudi. Zanikal pa je, da bi koga od njih udaril. Dejal je, da je Mbarek, ki je bil pijan, njega udaril v nos. Ko so prišli varnostniki, se nista več tepla, temveč je on držal Mbareka. Slednjega so varnostniki odvlekli iz sobe in ga olisičili, kasneje pa naj bi se mu celo opravičil in mu dejal, da jih je po nosu dobil od varnostnikov.
Sodišče domnevno napadenega ni moglo zaslišati, saj je že izginil v neznano, tožilstvo pa je v tem delu samo odstopilo od pregona. Je pa vztrajalo pri očitkih o ropu, a je sodišče tudi v tem delu bolj verjelo obtoženemu. Ta je povedal, da telefona ni nikomur vzel in da ga je Rakib očitno izgubil. Res pa ga je odrival od sebe in potegnil nož. Dodal je, da je zaradi dogodkov v Siriji očitno bolj občutljiv za takšne dogodke. Sodišče je sklenilo, da za rop res ni nobenih dokazov. Prič, ki bi to potrdile, namreč ni bilo, oškodovanec sodišču ni več dosegljiv, za nameček pa nadzorne kamere na hodnikih prav tako niso zaznale neznanega pajdaša, s katerim naj bi zagrešil kaznivo dejanje. Tudi varnostniki, ki so prihiteli na pomoč, so potrdili le, da je bil obtoženi v sobi z nožem v roki, okrog njega pa je bila skupina drugih, ki je bila naravnana proti njemu, med njimi Rakib s prerezano majico in prasko na roki.
Dejal je, da je bil prestrašen, ker se je okrog njega nenadoma zbralo od 15 do 20 ljudi.
Prvi dan službe
Je pa to, kar je sledilo, za Abduljalila kljub vsemu pomenilo obsodilno sodbo. Po dogodku, ko so se pomirile strasti, je namreč varnostnik Boris Č. – ki je imel to smolo, da se je vse skupaj odvijalo na prvi dan njegove službe v azilnem domu – obtoženega odpeljal v sobo, kjer naj bi opravili varnostni pregled. Varnostnik je na sodišču povedal, da je obtoženega med hojo, ker je bil nemiren, prijel za levo roko zadaj, ko so vstopili v sobo, pa se je ta obrnil in ga udaril v brado. Posledic sicer ni čutil, nekaj časa je imel le oteklino.
Obtoženemu je kasneje uspelo celo pobegniti iz azilnega doma, kar po mnenju sodišča nedvomno kaže, da se je zavedal, da je bilo to, kar je storil, narobe. Po pričanju varnostnika naj bi se celo že takoj po dogodku, ko ga je stisnil v kot, napadalec opravičil z besedami »sorry, boss« (oprosti, šef). Na sodišču se je sicer branil, da je bil razburjen, ker se mu je zdelo, da ga nihče noče poslušati, pa tudi, da je varnostnika zadel nehote, a ni bil prepričljiv. So pa sodniki sklenili, da ga po prestani kazni ne bodo izgnali iz Slovenije, kot je predlagalo tožilstvo. Gre namreč za mladega storilca, ki po mnenju sodišča kljub vsemu ne predstavlja večje grožnje za javno varnost. Najbrž so pri odločitvi upoštevali tudi pričanje enega od varnostnikov, ki je dejal, da je bil nad dogodkom presenečen, saj mladenič do tega dne nikoli ni bil problematičen.
Eden od varnostnikov je bil presenečen, saj mladenič do tega dne nikoli ni bil problematičen.
