V tovornjak je strpal 53 Pakistancev

Slovenijo so 7. avgusta 2020 pretresle fotografije, ki so jih objavili slovenski policisti. Ti so zjutraj na Škofljici ustavili tovorno vozilo in v njem odkrili kar 53 nezakonitih migrantov iz Pakistana, ki jih je v »nečloveških razmerah, nevarnih za življenje«, prevažal španski voznik. Policisti so 41-letnemu Špancu nataknili lisice in ga strpali za rešetke. Zaradi svojega početja bo, kot smo izvedeli, za zapahi prebil dolgih pet let.

V vozilo vstopili sami

Španca, ki je zanikal, da bi se ukvarjal s tihotapljenjem migrantov, in trdil, da so Pakistanci v njegovo vozilo očitno vstopili sami brez njegove vednosti, so na okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države obsodili na štiri leta in šest mesecev zapora in denarno kazen 2500 evrov, poleg tega so mu naložili še stransko kazen izgona tujca iz države za pet let. Sodišče, ki je med drugim opozorilo, da je svoj zagovor ves čas spreminjal, mu namreč ni prav nič verjelo. Prav tako tudi višji sodniki, potem ko sta se s pritožbo na njih obrnila tako zagovornik, prepričan, da je bil tihotapec (če je sodišče že ocenilo, da mu je krivda dokazana) prestrogo kaznovan, kakor tožilstvo, prepričano, da je bilo prvostopenjsko sodišče celo preveč milo do obtoženca. Uspešnejši so bili tožilci, saj so višji sodniki Špancu kazen celo zvišali na pet let zapora, v ostalem pa potrdili odločitev kolegov na nižji stopnji.

A obramba je vztrajala, da Špancu krivda sploh ni dokazana, če že, pa je kazen previsoka in nesorazmerna, in se z zahtevo za varstvo zakonitosti obrnila še na vrhovno sodišče. Predlagala je, naj obsojenca oprosti oziroma mu kvečjemu naloži tri leta ždenja za rešetkami. Obramba je med drugim oporekala »matematičnemu izreku kazni«, torej da tihotapec ob večjem številu ilegalcev, ki jih prevaža, lahko pričakuje višjo kazen. Poudarila je tudi, da v tem primeru ni šlo za povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje. »Iz opisa izhaja le možnost nastanka hujših poškodb ali smrti v primeru ovinka, pri vsakem ustavljanju in speljevanju vozila in podobno, ne izhaja pa, da je do prepovedane posledice že prišlo,« je opozoril zagovornik. Prav tako je ocenil, da ni dokazana trditev, da je voznik, če je res zagrešil kaznivo dejanje, to storil v okviru hudodelske združbe. Tako menda ni dokazano, da bi za dejanje prejel kakšno premoženjsko korist, niso znani ne člani domnevne kriminalne združbe, ne vodja, ne kakšno vlogo točno je imel obsojenec. A zagovornik s svojimi argumenti ni bil uspešen (in nekaterih menda sploh ni zatrjeval v pritožbi na višje sodišče, zato se nanje tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogel sklicevati) in vrhovni sodniki so ga gladko zavrnili.

Le indici

Obramba je sodišče sicer v prvi vrsti poskušala prepričati, da gre v tem primeru za sodbo, ki ne temelji na trdnih dokazih, temveč na sklenjenem krogu indicev, ki pa ne zadostujejo za odločitev onkraj razumnega dvoma. Španec menda torej sploh ni vedel, da se v njegovem tovornjaku skriva človeški tovor, in se s tihotapljenjem migrantov ne ukvarja. Po njegovem bi tako sodišče moralo samo zaslišati Pakistance, ki bi lahko potrdili, da španskega voznika sploh niso videli in se z njim pogovarjali, da jih ni zaprl v svoj tovornjak in da mu niso dali denarja. Povedali pa bi menda lahko tudi, da je bila ključavnica tovornjaka poškodovana, tako da so lahko sami vstopili v tovornjak, ko je ta stal na parkirišču in ko voznika tam sploh ni bilo. A sodniki so opozorili, da sta v predkazenskem postopku dva tujca bila zaslišana in sta pojasnila, kako so migranti prišli v tovornjak. Očitno je voznik vedel, kaj prevaža v vozilu. Potrdila sta sicer, da denarja potniki niso izročili direktno vozniku, česar pa Špancu niso niti očitali.