V zapor, ker je ženi zažgal hišo (FOTO)
Sedem let in pol po obsežnem požaru na Cesti španskih borcev v Zalogu pri Ljubljani, v katerem so veliko škode utrpeli stanovalci vrstnih hiš, je zadeva dobila epilog na ljubljanskem okrožnem sodišču. Da 23. junija 2015, okoli dveh zjutraj je bilo, ni šlo za nesrečo oziroma splet nesrečnih okoliščin, temveč za kaznivo dejanje požiga, so policisti posumili že takoj, ko so po ukrotitvi zubljev lahko stopili na pogorišče. In to četudi je 66-letni Vehid Krupić, pri katerem je najprej zagorelo, eno od sosed zbudil s kriki: »Policija, policija! Lopovi, lopovi!«
Med preiskovanjem se jim je namreč zelo hitro začel izrisovati Krupićev zlobni scenarij, katerega zaključek je bil požig domovanja. Enemu od sosedov naj bi že prej rekel, da raje zažge hišo, kot da gre ven, in da ne bo dovolil, da bi njegova žena Fazila Mahmuljin uživala v njej. Podobno se je na sodišču spominjala Mahmuljinova sama. Poudarila je, da ji je enkrat, ko sta se prepirala, zabrusil, da bo »vrgel vse v luft«. Od leta 2006, ko se je zaradi strahu pred njim izselila iz hiše, do leta 2015, ko jo je požar povsem uničil, ji, kot je nadaljevala, tudi ni in ni dal miru. »Nekajkrat me je zasledoval pa skočil pred mene na avtobusni postaji. O tem sem obvestila policijo in zato je imel prepoved približevanja,« se je spominjala.
Po ločitvi je Mahmuljinova z zamudno sodbo dosegla, da je postala 80-odstotna lastnica hiše, preostalih 20 odstotkov pa je pripadlo Krupiću, ki je bil zaradi nasilja v družini že obsojen. In prav to je, kot je bilo prepričano tožilstvo, temu pa je pritrdil tudi senat pod vodstvom ljubljanske okrožne sodnice Ane Klampfer Binder, na koncu botrovalo temu, da je hišo tudi zažgal. In sicer iz zlobnih nagibov do bivše žene oziroma s ciljem, da ne bi dobila denarja od prodaje hiše ob razdelitvi premoženja zaradi razveze. Krupić je krivdo ves čas zavračal oziroma jo v zagovoru valil na »Cigana Muja«. Tik pred izrečeno kaznijo eno leto in sedem mesecev zapora pa se je spet pritoževal zaradi prisotnosti novinarjev v dvorani. Jezil se je že na prejšnjih obravnavah, češ da pišejo neresnice in da ga zaradi tega »folk pljuva po ulici, in zato grem samo še v večjo depresijo«.
124.669 evrov z obrestmi vred mora povrniti oškodovancem.
»Tega zagotovo nisem storil. To je krivica,« je med obrazložitvijo obsodilne sodbe prekinil sodnico, ko je ta na kratko razložila, zakaj je sodišče prepričano, da je prav on zagrešil kaznivo dejanje požiga.
Brezbrižen do sosedov
Klampfer Binderjeva je poudarila, da se je senat res oprl le na posredne dokaze, indice, »ki pa tvorijo sklenjen krog, na podlagi česar je mogoče s potrebno gotovostjo za obsodilno sodbo zaključiti, da ste dejansko vi to storili«. Obtoženi je sicer že na pogorišču vztrajal, da je nekdo skozi okno vrgel steklenico z bencinom, ki naj bi padla pod fotelj. A tega fotelja in steklenice, kot je spomnila sodnica, ni nihče videl: »Omenjena nista v zapisniku, tudi na fotografijah s požarišča ju ni.«
Tistega dne je obtoženi zanetil neugotovljen predmet na okenski polici, ogenj pa se je hitro razširil na sedem sosednjih hiš. Eden od sosedov je v preiskavi povedal, da je videl, kako na desni strani zunanje police okna ob vhodnih vratih v Krupićevo stanovanje gori kuhinjski krpi podoben predmet. Tam je videl tudi obtoženega in mu rekel, naj zapusti prostor. Ta pa je šel na drugo stran stanovanja, razbil okno in prišel na cesto. Prav tako je sodni izvedenec za raziskavo požarov Janez Golja v preiskavi ugotovil, da je bil začetek požara pri vhodnih vratih oziroma pri kuhinjskem oknu. Tam pa ni bilo nobenega vira energije, ki bi lahko povzročil požar. Torej je šlo za požig. Na Krupićevo vedenje po požaru je spomnil tudi takratni zastopnik zavarovalnice Dejan Perčič, ki se je spominjal, da se mu je zdelo nenavadno, ker je Krupić izražal pretirano skrb zaradi relativno nepomembnih stvari, pa tudi njegov opis, kako se je rešil iz stanovanja skozi razbito okno, je zvenel neresnično. Med drugim naj bi se zanimal le za televizijski sprejemnik in aparat za pomoč pri dihanju, ne pa, kar zanima večino pogorelcev, kje bodo zdaj živeli pa kdaj bodo začeli prenovo in podobno. »Vem, da je bilo hitro ugotovljeno, da ni vse kristalno čisto, zato je zadevo nadaljevala pravna služba,« je še povedala priča.
Zlobni namen, dejanje, storjeno sredi noči, in velika premoženjska škoda so po oceni sodišča oteževalne okoliščine za Krupića.
Med oteževalne okoliščine je sodišče Krupiću štelo že prej omenjeni zlobni namen in da je požar zanetil ponoči, ko so ljudje spali, kar, kot poudari sodnica, kaže tudi na njegov brezbrižni odnos do bližnjih stanovalcev. K vsemu je treba dodati še težo kaznivega dejanja in veliko premoženjsko škodo. Ta je znašala najmanj 147.512 evrov, od tega mora storilec oškodovancem, ki so zahtevali povračilo, povrniti 124.669 evrov z obrestmi vred. Edino, zaradi česar si lahko Krupić vsaj malo oddahne, je, da mu senat ni preklical dva meseca dolge zaporne pogojne kazni, ki jo je lani na ljubljanskem okrajnem sodišču dobil zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine.
