TIHOTAPCA KITAJCEV
V zapor najbrž ne gresta več
Znova bodo sodili Ljubljančanoma, ki sta v Slovenijo pretihotapila sedem Kitajcev.
Odpri galerijo
Senat Višjega sodišča v Mariboru, ki mu je predsedoval sodnik Boris Štampar, je ugodil pritožbi murskosoboških odvetnikov Zlatka Hercega in Igorja Weindorferja ter razveljavil prvostopenjsko sodbo zoper 22-letna Samirja Ahmetaja in Timoteja Fermiška.
Višji sodniki so še določili, da bo Ljubljančanoma znova sodil predsednik murskosoboškega okrožnega sodišča, sodnik Branko Palatin, ki ju je obsodil že prvič. Okrožna državna tožilka Manuela Frumen jima je očitala, da sta po plačilu v Slovenijo nezakonito spravila tujce, ki niso imeli dovoljenja za bivanje v naši državi.
Konec maja sta na Hrvaškem v osebno vozilo strpala sedem državljanov Kitajske in jih odpeljala čez mejo. Policisti so ju še istega dne ustavili na avtobusni postaji v Stročji vasi, končala sta v priporu. Tujce so vrnili hrvaškim varnostnim organom.
Tožilka je, če bi očitke priznala, za vsakega obtoženega predlagala desetmesečno zaporno kazen ter stransko denarno kazen v višini 1333,80 evra. Iz ponovitvenega razloga je predlagala podaljšanje pripora. Ahmetajev odvetnik Zlatko Herceg je izpostavil olajševalne okoliščine, in sicer mladost in nekaznovanost varovanca.
Ob dejstvu, da se je slednji pokesal, je Herceg predlagal najmilejšo možno kazen, ki naj bi jo odslužil kot družbenokoristno delo. Enako je v nagovoru povedal Fermiškov zagovornik Igor Weindorfer in dodal, naj sodišče upošteva, da je njegov varovanec letos postal oče. Predlagal je, da kazen odsluži z družbenokoristnim delom ali vikend zaporom. Obtožena sta se strinjala z zagovornikoma in postopek je bil končan.
Sodnik je v celoti sledil okrožni državni tožilki in obtoženima izrekel po deset mesecev zaporne kazni ter stransko denarno kazen po 1333,80 evra, pripor jima je podaljšal do pravnomočnosti sodbe.
Zagovornika seveda nista bila zadovoljna s sankcijo, pritožila sta se, in to uspešno, višji sodniki so namreč menili, da so se zgodile procesne napake, ker sodnik pri izreku sodbe ni dovolj jasno obrazložil svojih odločitev, zlasti se menda ni opredelil glede predloga, da bi obtožena sankcije namesto v zaporu odslužila z družbenokoristnim delom. Ker pa so tudi višji sodniki obtoženima podaljšali pripor, se je po pritožbi odvetnikov vmešal senat vrhovnega sodišča in jima ga odpravil.
Zdaj ju čaka ponovljeno sojenje, in kot smo neuradno slišali, naj se ne bi več vrnila za zapahe; polovico izrečene zaporne kazni sta že odslužila, drugo polovico pa naj bi po naših informacijah odslužila v obliki družbenokoristnega dela.
Višji sodniki so še določili, da bo Ljubljančanoma znova sodil predsednik murskosoboškega okrožnega sodišča, sodnik Branko Palatin, ki ju je obsodil že prvič. Okrožna državna tožilka Manuela Frumen jima je očitala, da sta po plačilu v Slovenijo nezakonito spravila tujce, ki niso imeli dovoljenja za bivanje v naši državi.
Konec maja sta na Hrvaškem v osebno vozilo strpala sedem državljanov Kitajske in jih odpeljala čez mejo. Policisti so ju še istega dne ustavili na avtobusni postaji v Stročji vasi, končala sta v priporu. Tujce so vrnili hrvaškim varnostnim organom.
Tožilka je, če bi očitke priznala, za vsakega obtoženega predlagala desetmesečno zaporno kazen ter stransko denarno kazen v višini 1333,80 evra. Iz ponovitvenega razloga je predlagala podaljšanje pripora. Ahmetajev odvetnik Zlatko Herceg je izpostavil olajševalne okoliščine, in sicer mladost in nekaznovanost varovanca.
Ob dejstvu, da se je slednji pokesal, je Herceg predlagal najmilejšo možno kazen, ki naj bi jo odslužil kot družbenokoristno delo. Enako je v nagovoru povedal Fermiškov zagovornik Igor Weindorfer in dodal, naj sodišče upošteva, da je njegov varovanec letos postal oče. Predlagal je, da kazen odsluži z družbenokoristnim delom ali vikend zaporom. Obtožena sta se strinjala z zagovornikoma in postopek je bil končan.
Sodnik je v celoti sledil okrožni državni tožilki in obtoženima izrekel po deset mesecev zaporne kazni ter stransko denarno kazen po 1333,80 evra, pripor jima je podaljšal do pravnomočnosti sodbe.
Višji sodniki so menili, da so se zgodile procesne napake, ker sodnik Palatin pri izreku sodbe ni dovolj jasno obrazložil svojih odločitev.
Zagovornika seveda nista bila zadovoljna s sankcijo, pritožila sta se, in to uspešno, višji sodniki so namreč menili, da so se zgodile procesne napake, ker sodnik pri izreku sodbe ni dovolj jasno obrazložil svojih odločitev, zlasti se menda ni opredelil glede predloga, da bi obtožena sankcije namesto v zaporu odslužila z družbenokoristnim delom. Ker pa so tudi višji sodniki obtoženima podaljšali pripor, se je po pritožbi odvetnikov vmešal senat vrhovnega sodišča in jima ga odpravil.
Zdaj ju čaka ponovljeno sojenje, in kot smo neuradno slišali, naj se ne bi več vrnila za zapahe; polovico izrečene zaporne kazni sta že odslužila, drugo polovico pa naj bi po naših informacijah odslužila v obliki družbenokoristnega dela.