Pri 20 letih imel prepovedano razmerje s še ne 13 let staro deklico

Čeprav je poskušala obramba mladeniča, ki je imel pri 20 letih razmerje s skoraj 13 let staro deklico, dokazati, da se on ni počutil starejšega od nje, da sta bila zaradi zakasnitve v njegovem razvoju na približno enako visoki miselni ravni in celo, da je bila ona tista, ki je v odnosu prevladovala, medtem ko se je on, zaljubljen, kot je bil, njeni volji uklanjal, ni bila uspešna. Zaradi prepovedanega razmerja, ki po kazenskem zakoniku pomeni kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, mora za rešetke.

Okrožno sodišče na Ptuju je D. M. julija lani naložilo dve leti zapora, na sodbo pa se je pritožil in višjim sodnikom predlagal, da mu izrečejo pogojno obsodbo ali da jo razveljavijo in zadevo vrnejo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Njegov zagovornik je predlagal, da se obdolženega oprosti oziroma se mu izreče pogojno obsodbo ali vsaj kazen zniža na eno leto zapora oziroma sojenje ponovi.

Mama ni nasprotovala

Kot je zatrdil obdolženi, sta bila z deklico torej par, celo njena mama razmerju ni nasprotovala, temveč ga je dojemala kot običajnega in hčere ni poučila o možnosti zaščite med spolnimi odnosi. Njegova mama je zvezi od samega začetka nasprotovala in hkrati zahtevala, da med spolnimi odnosi uporablja zaščito, a je ni poslušal, ker mu je oškodovanka povedala, da je zaščitena. Poleg tega je izvedenka psihiatrinja ugotovila, da je njegova stopnja razvitosti nižja od dejanske starosti. Sam se menda ni počutil starejšega in se ni zavedal starostne razlike, niti da je ta pomembna, kaj šele da bi zato utegnil storiti kaznivo dejanje. Ona mu je omenila, da je imela že pred njim fanta in da je bila zainteresirana za spolne odnose. Glede na vse se mu zdi, da je ni izkoristil za zadovoljevanjem svojih spolnih potreb.

Prepovedano razmerje je bilo kaznivo dejanje. FOTO: Shutterstock

A višji mariborski sodniki so opozorili, da je to kaznivo dejanje storjeno s spolnim občevanjem ali drugim spolnim dejanjem »ne glede na širše, osebne ali socialne okoliščine, ki so takšna ravnanja spremljale«, in se veliko ukvarjali z njegovo zavestjo in stopnjo razvoja. Ta je bila s pomočjo psihiatrinje temeljito preizkušena, sodišče pa je sklenilo, da se je med dejanjem zavedal njegovega pomena in da je ravnal v nasprotju s pravom. In to »ne samo zaradi kronološke razlike v starosti med njim in oškodovanko, ki pritožniku niti po pritožbeni obrazložitvi ni bila neznana, ampak zlasti zaradi razlike v psihosocialni zrelosti, ki je bila po izvedenkinem mnenju tolikšna ali tako velika, da pritožnik in oškodovanka v obravnavanem obdobju nista bila na primerljivi ravni zrelosti«. Še več, deklica je bila namreč na pomembno nižji ravni psihosocialne zrelosti kot on, ki je tedaj že deloval na ravni odrasle osebe.

Obramba je sicer opozorila, da je izvedenka psihiatrinja v drugi zadevi za obdolženega ugotovila nižjo stopnjo psihosocialnega razvoja, na drugi strani pa je za oškodovanko ugotovila, da je dozorela zgodaj, kar jo je ločilo od njenih vrstnic. Glede na to naj bi bila v drugi (srednji) fazi adolescence, torej je obdolženi dejanje storil z osebo primerljive starosti. A višjih sodnikov ocena, da je šlo za medvrstniško spolnost, ni prepričala.

»Že zaradi razlike v kronološki starosti med obdolženim in oškodovanko, ki ni bila majhna, in zaradi ugotovitev izvedenke psihiatrinje, ki v pritožbeni obrazložitvi niso celovito ocenjene. Še zlasti, ker so bili vsi zadržki v zvezi z obdolženčevo psihosocialno zrelostjo temeljito preizkušeni z izvedenkinim neposrednim zaslišanjem.« Višji sodniki sicer menijo, da je poskušala obramba obdolženčevo zrelost mimo ugotovitev izvedenke psihiatrinje za lestvico ali več znižati, oškodovankino zrelost pa za lestvico zvišati.

Se pa je sodišče druge stopnje predvsem v luči, da »posredi ni bilo le soglasje za spolne odnose, ampak vzajemna odločitev v razmerju, ki sta ga obdolženi in oškodovanka po navedenih izpovedbah gojila,« strinjalo, da je sankcija pretirana, zato jo je znižalo na eno leto zapora in pol.