Vabijo jih priprta okna in tema: Denarja in zlata nikar ne hranite doma!
Za nami je veseli december, ki velja za enega od vrhuncev vlomilske sezone; in res so bila med prazniki policijska poročila polna opisov vlomov, v katerih je nastala škoda po nekaj tisočakov (razen velike tatvine v Mariboru, kjer je vlomilec nasilno vstopil skozi vrata, nato pa nabral predmete v vrednosti 20 tisočakov).
Toda niso problematični le božično-novoletni prazniki, ampak praktično celotno zimsko obdobje. »Eden izmed razlogov so krajši dnevi, saj storilci pogosto izkoriščajo mrak, ko lahko določijo, v katerem stanovanju ni ljudi,« prakso kriminalcev pojasnjuje Tomaž Tomaževic z ljubljanske policijske uprave.
V večini primerov oškodovanci svojih predmetov ne dobijo nazaj.
Lomijo stekla in cilindrične vložke
Vlomilcem zadošča samo nekaj ur, ko stanovalcev ni doma. Pritegne pa jih lahko tudi odprta pot, opozarja Tomaževic: »Oškodovanci nemalokrat pustijo priprta okna ali balkonska vrata ali v vozilih na vidnih mestih puščajo vrednejše predmete.« Vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. In če so vlomilci odločeni, da vstopijo v izbrano hišo, bodo že z vstopom s silo povzročili prvo škodo (ki nemalokrat presega vrednost ukradenega): »V zadnjih letih so najpogostejši načini vlamljanja še vedno lomljenje ključavnice, vlamljanje na vzvod z uporabo primernega orodja in s fizično silo,« našteva policist.
Prakso vlomilcev je opisal tudi Boštjan Repinc s kranjske policijske uprave, kjer so lani opazili porast vlomov. Če so jih predlani od januarja do konca novembra našteli 283, je lani število vlomov na Gorenjskem poskočilo na kar 430 v prvih 11 mesecih: »Čas vloma je največkrat v poznih popoldanskih urah, način je največkrat naviranje (balkonskih vrat ter oken).«
Podobno so vlomi porasli na celjskem območju nam potrdi Milena Trbulin s tamkajšnje policijske uprave. Dolgoprstneži tam radi stikajo tudi po garažah, barakah ter pomožnih objektih bivališč, pa poslovnih prostorih ter vozilih. Na sosednji, mariborski policijski upravi vlomilci največkrat vstopajo v hiše ali stanovanja, pojasnjuje Anita Kovačič z mariborske policijske uprave: »Storilci največkrat vlamljajo z lomljenjem stekla na oknih ali terasnih vratih, bodisi z lomljenjem cilindričnega vložka ključavnice vhodnih vrat bodisi z naviranjem (vlomom na vzvod) oken ali vrat.«
Velik porast vlomov v avtomobile je bilo zaznati na Dolenjskem in v Posavju.
Precej se je povečalo število vlomov tudi na Dolenjskem ter v Posavju, njihovo število je s 579 med januarjem in novembrom 2023 poskočilo na kar 931 v istem lanskem obdobju. Alenka Drenik Rangus z novomeške policijske uprave pa opozarja, da so na njihovem območju v letu 2024 obravnavali velik porast vlomov v osebne avtomobile – če je bilo teh leta 2023 le 45, so jih letos obravnavali kar 235: »Storilci so vlamljali v vozila na parkirnih mestih prireditvenih prostorov in v gozdovih ter na gozdnih poteh. V večini primerov so bili žrtve tisti vozniki, ki na vidnih mestih v vozilih puščajo različne predmete – tudi denarnice z dokumenti, bančnimi karticami s PIN-kodami, denar in prenosne računalnike.«
Kaj vam bodo vlomilci pobrali, je odvisno od kraja vloma. Na ljubljanskem območju so najbolj iskane stvari gotovina, vrednejše ure ter zlatnina. »Zaznati pa je trend, da so ponovno aktualne tehnične naprave, kot so tablice in računalniki,« dodaja Tomaževic. Na Gorenjskem, poroča Repinc, so največkrat odvzeli nakit in gotovino, »drugih stvari (tehnično blago) storilci ne odvzamejo«, navajajo prakso gorenjski policisti. Tudi na severozahodu lepljivi prsti nepridipravov zagotovo poberejo denar in zlato, potrdi Dean Božnik z novogoriške policijske uprave, kjer obravnavajo tudi vlome v vozila na parkiriščih okoli turističnih in naravnih znamenitosti.
Samozaščitno ravnanje je nujno, ob zapiranju vseh oken in vrat pred odhodom velja okoli hiš pospraviti raznovrstno orodje ter predmete, ki olajšajo dostop: od zabojev in lestev ter raznovrstnega vrtnega orodja. Trbulinova dodaja, da svoje odsotnosti ne oglašujmo na facebooku ali instagramu: »Kadar so občani dlje zdoma, naj se dogovorijo s sosedi, prijatelji, sorodniki, ki živijo v bližini, da so pozorni na njihovo nepremičnino.« Repinc pa svetuje: »Vrednejših predmetov (nakit, denar in podobno) ne hranite prosto doma, temveč denar odnesite v bančne ustanove. Pred daljšo odsotnostjo prosite sosede, prijatelje, sorodnike za redno praznjenje pošte iz nabiralnika.«
Srečanje z vlomilcem je lahko nevarno: »Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, zlasti če je fizično močnejši, oborožen ali jih je več – pomembnejša naj bo vaša lastna varnost,« poudarja Suzana Rauš z murskosoboške policijske uprave.
Ker oškodovanci vlome običajno prijavljajo policiji po njihovem prihodu domov, kdaj tudi več ur oziroma dni po dejanski izvršitvi dejanja, to policistom in kriminalistom otežuje preiskovanje. Podobno težavno je vračanje ukradenega denarja: »Najučinkovitejši način pridobitve ukradenih predmetov je v primerih, ko so storilci prijeti takoj na kraju dejanja oziroma kmalu po storitvi. Že naknadno izvedene hišne preiskave pri storilcih pomenijo bistveno manjšo možnost zasega ukradenih predmetov in vračila teh oškodovancem,« prakso opisuje Anita Leskovec s koprske policijske uprave. Sicer pa se velja soočiti z realnostjo, ki jo Trbulinova povzema takole: »V večini primerov oškodovanci svojih predmetov ne dobijo nazaj, sploh kadar gre za gotovino.«
