Velenjčana Dejana je ubila zdravniška napaka
Predsednica senata Maja Manček Šporin je razglasila sodbo trem celjskim kirurgom, ki jih je tožilstvo posadilo na zatožno klop z očitkom, da so zaradi malomarnega zdravljenja in opustitve dolžnega ravnanja zakrivili smrt Velenjčana Dejana Mrkonjića, 35-letnega očeta dveh majhnih otrok. Slednji je umrl po operaciji zapore črevesja, kriva je bila sepsa, ki jo je povzročila ena najhujših bakterij klostridija perfingens.
Prvoobtoženega kirurga Branka Breznikarja je senat po izvedbi vseh dokazov, pridobitvi izvedenskega mnenja infektologa Janeza Tomažiča in izvedenca splošne in abdominalne kirurgije Aleša Tomažiča ter zaslišanju številnih prič spoznal za krivega. Prisodil mu je pogojno kazen, in sicer eno leto in štiri mesece zapora, ki ne bo izvedena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil istovrstnega kaznivega dejanja. Druga dva soobtožena, Zlatana Tkalca in Jano Pečovnik, ki sta za pacienta skrbela po operaciji, je sodišče oprostilo očitkov o malomarnem zdravljenju, saj s svojim ravnanjem v ničemer nista prispevala k smrti pacienta.
Zapleta s predrtjem črevesja ni pisno zabeležil v dokumentacijo niti na temperaturni list.
Spomnimo, da se je Mrkonjić znašel v celjski bolnišnici 6. marca 2010 v večernih urah, ko ga je po zaužitju sendviča tako močno bolel trebuh, da mu v velenjskem zdravstvenem domu niso mogli pomagati. Takrat je bil v Celju dežuren Breznikar in je pacienta še isto noč operiral. A je med laparoskopsko operacijo prišlo do težav z instrumentarijem, kirurg pa je med saniranjem zarastlin v črevesju nekajkrat predrl tanko črevo s škarjami.
Čeprav je posledice sproti saniral, rane zašil in jih spiral, naj bi spregledal dve luknjici, skozi kateri je nato črevesna vsebina iztekala v trebušno votlino. Kirurg pacientu med posegom niti po njem ni dal antibiotične terapije, ker naj bi bil alergičen na penicilin. Prav tako zapleta s predrtjem črevesja ni pisno zabeležil v dokumentacijo niti na temperaturni list, da bi bili s tem seznanjeni kolegi, ki so prevzeli dežurstvo. To je sodišče prepoznalo kot zdravniško napako, zato je Breznikarja obsodilo na pogojno zaporno kazen.
Zdravnik Tkalec je pacientu odredil zgolj dodatno protibolečinsko terapijo, saj je po posegu tožil o hudih bolečinah, prav tako zdravnica Pečovnikova zanj ni odredila dodatnih laboratorijskih in drugih preiskav, čeprav je imel pacient hudo otečena moda in je še vedno tožil o bolečinah. A njuno ravnanje ni neposredno vplivalo na smrt pacienta in vzročne zveze sodišče pri njima ni prepoznalo. Je pa malomarno ravnanje prepoznalo pri Breznikarju, ki je imel veliko izkušenj in bi moral predvideti, da opustitev antibiotika ni bila na mestu. Pacient je namreč tri dni po laparoskopski operaciji črevesja umrl zaradi septičnega šoka.
Sodba še ni pravnomočna, saj je Breznikarjev zagovornik Bruno Krivec napovedal pritožbo.
