RUBEŽ
Violeta trdi, da je sosed skrivaj fotografiral njeno hčerko
Violeta Musič Smole je tožbo izgubila, zdaj ji rubijo zemljo. Domnevnih fotografij niso našli na sosedovem telefonu.
Odpri galerijo
Violeta Musič Smole je prepričana, da je sosed fotografiral njeno hčer. Sodišče meni nasprotno. FOTO: Igor Mali
BABNA REKA – Dandanašnji učijo, da je treba verjeti otrokom, posebno ko govorijo o zlorabah, ki jih zakrvijo odrasli. Besedi svoje hčere tako še danes verjame 49-letna Violeta Musič Smole, ki se je na enega od hribov Babne Reke preselila iz osrednje Slovenije, ko je bila še samska, ter si kupila hiško brez vode in elektrike: »Vse je bilo zaraščeno. Potem sem spoznala bodočega moža, skupaj sva začela urejati.«
Danes imajo vodo, elektriko in počasi gradijo drugo hišo. K tej vodi pot, ki kak kilometer pelje po makadamski gozdni poti; a ob njihovi domačiji je še ena hiša, v kateri je poprej živela starejša gospa. In čeprav so to edini sosedi, so se začele težave.
Ko se je hči igrala in z daljnogledom opazovala okolico, naj bi po njeni izpovedi opazila, kako jo spodnji sosed fotografira: »Dvignil je mobitel, dvakrat se je zabliskalo,« Violeta ponovi hčerine besede. Slednja je takrat stekla k staršem, Violeta pa je nato – po navedbah iz sodbe – na soseda kričala, »kaj se skrivaš, podgana«, mu zagrozila, da naj pazi, kaj dela, če bo fotografije našla na spletu, proti njemu naj bi vrgla grudo zemlje. Sosed je poklical policijo.
Violeta pravi, da so ji policisti sprva »napisali kazen za kršenje javnega reda in miru. Glede fotografij pa so mi predlagali, da vložim prijavo za kaznivo dejanje. To sem naredila.« Policisti so najprej zadržali soseda, mu nato zasegli telefon in ga poslali na kriminalistično preiskavo – a ne na telefonu ne na telefonski spominski kartici pozneje niso našli fotografij Violetine hčere. Violeta se je precej spraševala o postopkih policistov: »Zakaj niso policisti takoj popisali tudi hčerine zgodbe? Zakaj niso takoj vzeli mobilnega telefona, kot smo večkrat zahtevali, ampak šele v večernih urah?« Pokaže nam papirje, kjer je policist navedel, da je oškodovanka ona, in ne kdo drug.
Violeta v pogovoru našteje še precej vprašanj in dvomov, s katerimi se je ukvarjala tudi sodnica Barbara Zavolovšek. A slednja je na koncu presodila, da mora Violeta svojemu sosedu plačati odškodnino in stroške pravde. Violeta pravi, da jo najbolj boli, da je njena hči trpela, presodili pa so nasprotno: »Nerodno mi je bilo, ko sem prebrala sodbo. Če se jim to zdi normalno … prav.«
Violeta je zatem svojo pravico iskala še pri varuhu človekovih pravic in na pravosodnem ministrstvu. Še vedno je prepričana, da je bila njena hči fotografirana; a dokazati tega ni mogla. Na koncu pove: »Zaradi tega se nam zdaj rubi.« Pravi, da je bila prisiljena poravnati glavnico, »nekaj čez štiri tisočake, še okoli dva pa smo dolžni za stroške postopka.« Imeli so rubež na hiši ter parceli: »Ker pa zdaj ugotavljajo, da gre meja čez novogradnjo, za katero imamo dovoljenje, bodo najprej merili, kje je nova hiša,« nove zaplete opisuje Violeta.
Govorili smo tudi s sosedom, o sporu sicer ni hotel veliko razpravljati, a je pojasnil: »Ona je sama izzivala, obtožila me je in dala proti meni krivo ovadbo. Enkrat se je moralo končati in jaz sem s tem zaključil.« Poleg dolga in dvomov pa Violeto pesti občutek krivice po letih pravde in pritožb; sogovornica je precej nezadovoljna nad delom policije, tožilstva in sodišča: »Moje prijave zoper soseda na celjskem tožilstvu niso obravnavali. Kaj se je dogajalo, ne vemo.«
Je pa po letih pravde jasno, da bosta morala Violeta in njen mož krepko seči v žep zaradi spora in da ji bo odnesel del zemljišča okoli hiše. Iskanje svoje pravice je lahko zelo drago.
Policisti in kriminalisti niso našli fotografij na sosedovem telefonu. FOTO: Blaž Samec
Danes imajo vodo, elektriko in počasi gradijo drugo hišo. K tej vodi pot, ki kak kilometer pelje po makadamski gozdni poti; a ob njihovi domačiji je še ena hiša, v kateri je poprej živela starejša gospa. In čeprav so to edini sosedi, so se začele težave.
Najprej cesta, nato hči
Sprva je postala srčika spora cesta ob tej, po kateri smo se pripeljali navkreber; Violeta pojasnjuje, da je imela za uporabo ceste medsosedski sporazum, a je pravdo na sodišču vseeno izgubila. Vmes pa je med družinama avgusta 2015 tako zavrelo, da bi bolj le težko. Musič Smoletovi so delali okoli svojega kozolca, sosed v svojem vinogradu.Hči naj bi bila levo, sosed desno, nastal je spor. FOTO: Igor Mali
Ko se je hči igrala in z daljnogledom opazovala okolico, naj bi po njeni izpovedi opazila, kako jo spodnji sosed fotografira: »Dvignil je mobitel, dvakrat se je zabliskalo,« Violeta ponovi hčerine besede. Slednja je takrat stekla k staršem, Violeta pa je nato – po navedbah iz sodbe – na soseda kričala, »kaj se skrivaš, podgana«, mu zagrozila, da naj pazi, kaj dela, če bo fotografije našla na spletu, proti njemu naj bi vrgla grudo zemlje. Sosed je poklical policijo.
Violeta pravi, da so ji policisti sprva »napisali kazen za kršenje javnega reda in miru. Glede fotografij pa so mi predlagali, da vložim prijavo za kaznivo dejanje. To sem naredila.« Policisti so najprej zadržali soseda, mu nato zasegli telefon in ga poslali na kriminalistično preiskavo – a ne na telefonu ne na telefonski spominski kartici pozneje niso našli fotografij Violetine hčere. Violeta se je precej spraševala o postopkih policistov: »Zakaj niso policisti takoj popisali tudi hčerine zgodbe? Zakaj niso takoj vzeli mobilnega telefona, kot smo večkrat zahtevali, ampak šele v večernih urah?« Pokaže nam papirje, kjer je policist navedel, da je oškodovanka ona, in ne kdo drug.
Sama je izzivala, obtožila me je in dala proti meni krivo ovadbo.
Violeta v pogovoru našteje še precej vprašanj in dvomov, s katerimi se je ukvarjala tudi sodnica Barbara Zavolovšek. A slednja je na koncu presodila, da mora Violeta svojemu sosedu plačati odškodnino in stroške pravde. Violeta pravi, da jo najbolj boli, da je njena hči trpela, presodili pa so nasprotno: »Nerodno mi je bilo, ko sem prebrala sodbo. Če se jim to zdi normalno … prav.«
Rubež odnaša zemljišče
Violeta se je kanila boriti za svojo pravico kljub pravnomočni sodbi – svoje dvome o postopkih policistov je naznanila najprej na notranje ministrstvo pa še na specializirano državno tožilstvo. Pritožila se je čez dva policista iz Šmarij pri Jelšah, ki sta vodila postopek po sporu s sosedom: »Policista nista na plačilni nalog sprejela izjave moje hčere.« Policisti naj bi v preiskavi navedli, da naj bi bila na fotografijah njene trate klopca: »Klopce na trati ni bilo, torej opis fotografije ni resničen.« A specializirano tožilstvo je ovadbi zoper policista zavrglo.Violeta je zatem svojo pravico iskala še pri varuhu človekovih pravic in na pravosodnem ministrstvu. Še vedno je prepričana, da je bila njena hči fotografirana; a dokazati tega ni mogla. Na koncu pove: »Zaradi tega se nam zdaj rubi.« Pravi, da je bila prisiljena poravnati glavnico, »nekaj čez štiri tisočake, še okoli dva pa smo dolžni za stroške postopka.« Imeli so rubež na hiši ter parceli: »Ker pa zdaj ugotavljajo, da gre meja čez novogradnjo, za katero imamo dovoljenje, bodo najprej merili, kje je nova hiša,« nove zaplete opisuje Violeta.
2015. naj bi se zgodil domnevni incident.
Govorili smo tudi s sosedom, o sporu sicer ni hotel veliko razpravljati, a je pojasnil: »Ona je sama izzivala, obtožila me je in dala proti meni krivo ovadbo. Enkrat se je moralo končati in jaz sem s tem zaključil.« Poleg dolga in dvomov pa Violeto pesti občutek krivice po letih pravde in pritožb; sogovornica je precej nezadovoljna nad delom policije, tožilstva in sodišča: »Moje prijave zoper soseda na celjskem tožilstvu niso obravnavali. Kaj se je dogajalo, ne vemo.«
Je pa po letih pravde jasno, da bosta morala Violeta in njen mož krepko seči v žep zaradi spora in da ji bo odnesel del zemljišča okoli hiše. Iskanje svoje pravice je lahko zelo drago.
