Vlomilec pravi, da je zdaj na pravi poti

M. D. je v dobrem tednu zagrešil kar pet vlomov oziroma poskusov. Tožilstvo ga je na zatožno klop posadilo pod obtožbo nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine in ljubljansko okrožno sodišče mu je po priznanju krivde izreklo devet mesecev zapora, ki pa jih bo oziroma jih je že prestal v hišnem zaporu.

Komaj polnoleten je 16. julija lani v popoldanskih urah na Taboru v Ljubljani poskusil vlomiti v stanovanjsko hišo skozi vhodna vrata, a mu ni uspelo. Očitno si je obetal dober izplen, saj je naslednji dan, bilo je kakšnih 20 minut pred sedmo zjutraj, znova poskušal. Tudi tokrat neuspešno. Zato je v popoldanskih urah na Litijski cesti med vožnjo v taksiju ukradel 150 evrov vozniku, ko je ta štel, koliko denarja ima pri sebi.

Štiriindvajsetega julija lani je 20 minut pred četrto zjutraj na Zaloški cesti vlomil v trgovino, pregledal blagajno in predale pod njo, a odšel brez plena. Nekaj hišnih številk naprej je poskusil vlomiti v drug poslovni lokal, a ga je pri tem zalotil občan, zaradi česar je odnehal. Pri tem dejanju je naredil za 120, pri prejšnjem pa za 150 evrov škode.

Tudi to je tožilstvo opredelilo kot poskus velike tatvine, vseh pet dejanj pa opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Potem
ko je na predobravnavnem naroku mladenič priznal očitke iz obtožbe, mu je ljubljansko okrožno sodišče, ki je njegovo priznanje sprejelo, izreklo devet mesecev zapora, ki pa jih bo oziroma jih je že prestal v hišnem zaporu na njegovem domačem naslovu. Prepovedali so mu tudi stike z vsemi razen z družinskimi člani. Ob tem so mu določili varstveno nadzorstvo za čas petih mesecev. Sodišče mu je odvzelo sekiro, ki jo je uporabil pri kaznivem dejanju, in naložilo, da mora taksistu in prvi trgovini plačati premoženjskopravne zahtevke – skupaj 300 evrov. Sodišče ga je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.

Očistil se je

Sodišče mu je ob upoštevanju tako olajševalnih kot obteževalnih okoliščin izreklo kazen, kakršno je predlagalo tožilstvo, saj meni, da je ta ustrezna in primerna. Pri tem je imelo v mislih, da se ga primerno kaznuje, zato pogojna kazen ne pride v poštev, hkrati pa da se mu omogoči dostojna vključitev v družbeno okolje, je pojasnilo svojo odločitev. Dejanja je storil le nekaj dni po tem, ko je dopolnil 18 let, in čeprav so ga že pred tem obravnavali kot mladoletnika (bil mu je izrečen ukrep zdravljenja zaradi drog), ta očitno ni zalegel in se je vrnil na stara pota. Tokrat naj bi bilo drugače.

Obdolženi je pojasnil, da mu je hišni pripor pomagal, saj se je v njem očistil prepovedanih substanc. Mati in brat skrbita, da ne zaide spet v droge, pa tudi sam se pazi. Začel si je urejati življenje, iskati zaposlitev, znova je vzpostavil pristen stik s triletno hčerko in partnerico, s katero se nameravata preseliti drugam in si urediti življenje.