Volkovi klali na kmečkih dvoriščih

CERKNO – Kmetom, rejcem govedi in drobnice v Gorenjih in Dolenjih Novakih na Cerkljanskem je prekipelo. Nedavno, okoli štirih zjutraj, so volkovi na paši napadli in raztrgali tri tedne starega telička. Krvavi ples je bil tako bučen, da je zbudil gospodarja Franca Čemažarja iz Gorenjih Novakov, ki je takoj stekel iz hiše. Najprej je pomislil na nemogoče, da nekdo krade živino – to se namreč v teh krajih, kjer že stoletja živijo v zglednih pašnih skupnostih s svojimi cvetočimi hribovskimi travniki in gozdovi, praktično ne dogaja.

Prav nič se ne bojijo

Ko je stopil okoli vogala in obrnil svetilko v noč, so se nekaj metrov pred njim zableščale štiri oči. »Migetale so kot kresnice. Volkova sta obračala glavi enkrat proti meni, drugič vstran, in počasi odšla v noč. Ampak ne morete si misliti, to je bilo na našem dvorišču med hišo in hlevom. Zver se nas prav nič ne boji.«

Volkova sta se umaknila, a teletov srh zbujajoči stok je še vedno vpil iz noči. Franc je poklical brata, ki živi v hiši prek ceste, nato pa še nečaka. Skupaj so se odpravili proti pašniku. Le nekaj deset metrov od hiše so naleteli na prizor, ki se je Francu za vedno usedel v srce.

»Krave so se gnetle, stiskale skupaj v krogu. Ko smo se približali, so se vznemirile in rogove obrnile proti nam.« Za trenutek so obstali, nato jih je Franc poklical. »Prepoznale so moj glas. Na travi je ležalo cvileče tele, krave so stale okoli njega in ga lizale.«
Da gre resnično za volkove, pritrjujejo tudi drugi domačini.

Vzdrževalec Tilen Kejžar se je v petek, 17. maja, okoli pete zjutraj peljal skozi Davčo proti Škofji Loki na delo, ko mu je sredi vasi čez cesto skočil volk. Ustavil je, a tudi žival se ni prestrašila, obstala je in strmela v avtomobil. Morda pol minute, minuto, nato je stekla po travniku. Franc Čemažar v okviru svoje hribovske, ekološke kmetije redi 30 govedi v prosti reji, kar pomeni, da se živali vse dni svobodno pasejo po travnatih rebrih. Tam tudi brez težav kotijo.

»Zdaj je čas za teleta. Krava se umakne na rob travnika in skoti tele, ki je v prvih dneh nebogljeno in za volka očitno lahek plen. Na mestu, kjer so grizli teleta, je bilo videti globoke stopinje parkljev, krava se je borila z volkovi, ki so jo prav tako obgrizli.« Franc, njegov brat in nečak so kravo s teletom spravili v hlev, kjer je slednje popoldne poginilo.

Poklane koze zložil na prikolico

Danes najstarejši prebivalci Cerkljanskega ne pomnijo, da bi se naokoli priklatil volk. Gospodar kmetije Pri Praprotniku in okrepčevalnice Pri lovcu v Gorenjih Novakih, 73-letni Zdravko Čemažar, se spominja, da je zver zašla na Cerkljansko le dvakrat po drugi svetovni vojni. »Eno smo leta 1995 celo uplenili.« Fotografijo je Čemažar objavil v svoji knjigi Novaki, Novačani in »vaznkaš« skozi čas. Potem je bil mir vse do septembra lani, ko so verjetno volkovi v sosednji vasi razmesarili konja – ponija.
Nato je iz gozda udarilo konec aprila v znani gostilni Gačnk družine Peternel v Dolenjih Novakih. »Zjutraj smo na pašniku, kakih 20 metrov od hiše, ob igrišču za odbojko na mivki, našli pet raztrganih trupel brejih koz. Ni mi preostalo drugega, kot da kadavre zložim na prikolico,« nam je povedal Matjaž Peternel, ki se sprašuje, kako je mogoče, da je volk udaril tako blizu hiše: »To pomeni, da se zver ne boji človeka, kot bi nam radi dopovedali. Kaj pa otroci, ki hodijo iz šole, nekateri tudi po tri kilometre daleč skozi gozd?!« In kaj je naredil Peternel? »Pospravil sem ograjo pašnika, kjer so se pasle koze. Za zverjad pač ne bom redil živali, pa če bi mi država zanje plačala štirikratno ceno. Porabil sem kar nekaj let, da sem povsem zaraščeno reber lepo očistil in spremenil v pašnik.«

Kmet Jože Obid iz Dolenjih Novakov, ki na pašniku redi 70 ovac, pove, da bo v primeru pokola kmetovanje opustil. »Sploh ne vem, kako bi stvar ob napadu rešil.« Ovce že tako težko proda, za jagnje dobi od 60 do 70 evrov, kar je premalo za normalno kmetovanje. Kljub temu vztraja že zato, da se travniki ne zarastejo. »Včasih je cesar prisluhnil svojim podanikom, danes se zdi, da nas nihče v Ljubljani ne sliši,« namigne Peternel.

Poklane koze FOTO: Matjaž Peternel

300 krav na Porezen in Otavnik

Zdravkov sin Boštjan Čemažar je poudaril, da so v teh krajih v zadnjih letih spet obudili pašo govedi po planinah: »Kakih 150 kmetov vsako leto na Porezen in sosedni Otavnik odžene 300 krav, na Blegoš pa kakih 60. Sprašujemo se, kaj se bo zgodilo, bomo morali pašo zaradi nekaterih v Ljubljani ukiniti.« Zdravko pa jasno opozarja: »Če ne bo rešitve, bomo stvar vzeli v svoje roke.«

»Kaj nam preostane drugega kot državljanska neposlušnost,« dodaja Peternel. Število volčjih napadov na domačo drobnico in govedo je v zadnjih mesecih tako poskočilo, da je to preseglo vse meje zdravega razuma. Kmetje Novakov in drugih vasi so odločeni vzpostaviti red. 

»Ko se medved približa Ljubljani, potem je stvar hitro rešljiva!« zaključi Zdravko Čemažar. Direktivo EU, ki sicer upravičeno varuje velike zveri, smo v Sloveniji resnično uredili tako, da smo iz procesa varovanja kmete preprosto izključili in jih naredili za nižjerazredne državljane. Njihov revolt ob zadnjih volčjih mesarjenjih je več kot razumljiv.