Vozniki pod drobnogledom
Alkohol je letos zakrivil več kot vsako tretjo smrt v prometu. Policisti bodo do nedelje po vsej državi nadzirali psihofizično stanje voznikov.
Odpri galerijo
Za ničelno toleranco do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi FOTO: Oste Bakal
Alkohol je letos zakrivil več kot vsako tretjo smrt v prometu. Po podatkih Agencije za varnost prometa je v 507 nesrečah, ki so jih med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, umrlo 13 ljudi, 35 je bilo hudo, 167 pa lažje ranjenih.
Slovenske ceste so letos sicer vzele 32 življenj, tako da je več kot vsako tretjo smrt v prometu povzročil pijan povzročitelj. »To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč,« poudarjajo na agenciji ter vnovič pozivajo k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola.
Nesreč zaradi alkohola je bilo v prvih petih mesecih letos za 16 odstotkov (93 nesreč) manj kot v primerljivem obdobju lani, na kar so po navedbah agencije vplivali ukrepi za zajezitev epidemije covida-19, saj je bilo od 15. marca do 15. maja bistveno manj prometa kot sicer. Se je pa med epidemijo povečalo število pijanih povzročiteljev prometnih nesreč.
Policisti bodo od danes do nedelje, 21. junija, po vsej državi poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo, ali so pod vplivom alkohola, poleg tega bodo s hitrimi testi ugotavljali prisotnost mamil v organizmu.
V okviru poostrenega nadzora bodo letos prvič izvedli maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov, ki bo potekal 20. junija od 18. ure do 6. ure naslednjega dne. Namen poostrenih nadzorov je ozaveščati ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, in čim bolj preprečiti takšno neodgovorno udeležbo v prometu. Akcijo bodo ponovili novembra in decembra.
Maraton nadzora bo potekal 20. junija od 18. ure do 6. ure naslednjega dne. FOTO: Shutterstock
Slovenske ceste so letos sicer vzele 32 življenj, tako da je več kot vsako tretjo smrt v prometu povzročil pijan povzročitelj. »To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč,« poudarjajo na agenciji ter vnovič pozivajo k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola.
Nesreč zaradi alkohola je bilo v prvih petih mesecih letos za 16 odstotkov (93 nesreč) manj kot v primerljivem obdobju lani, na kar so po navedbah agencije vplivali ukrepi za zajezitev epidemije covida-19, saj je bilo od 15. marca do 15. maja bistveno manj prometa kot sicer. Se je pa med epidemijo povečalo število pijanih povzročiteljev prometnih nesreč.
Policisti bodo od danes do nedelje, 21. junija, po vsej državi poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo, ali so pod vplivom alkohola, poleg tega bodo s hitrimi testi ugotavljali prisotnost mamil v organizmu.
Ceste so letos vzele 32 življenj, v nesrečah, ki so jih povzročili opiti vozniki, je umrlo 13 ljudi.
V okviru poostrenega nadzora bodo letos prvič izvedli maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov, ki bo potekal 20. junija od 18. ure do 6. ure naslednjega dne. Namen poostrenih nadzorov je ozaveščati ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, in čim bolj preprečiti takšno neodgovorno udeležbo v prometu. Akcijo bodo ponovili novembra in decembra.
