Vožnja v prtljažniku ni nevarna

Kazen za obtožene kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je, tako kot v drugih primerih, seveda odvisna tudi od okoliščin primera. Zagrožena kazen je tako višja, če tihotapec denimo deluje v okviru hudodelske združbe. Višja je tudi v primerih, ko med prevozom »povzroči nevarnost za življenje ali zdravje migrantov«.

Da je strožja kazen ustrezna za tihotapca, ki je bil obsojen na koprskem okrožnem sodišču, je denimo zatrjevalo tožilstvo v primeru, ko je obtoženec prevažal osem prebežnikov; dva otroka, stara 7 in 8 let, je naložil v prtljažnik. Seveda je odveč dodati, da sta se vozila brez otroških sedežev in varnostnih pasov. To je po prepričanju tožilstva namreč lahko smrtno nevarno, nehumano in nedostojno. A se sodniki s tem niso strinjali, sodna praksa na tem področju je namreč nekoliko drugačna.

Veliko jih na tak način pride v EU. FOTO: PU Koper

Trije umrli na avtocesti

Najbolj odmeven primer takšne smrtonosne vožnje je slovensko javnost pretresel konec novembra 2019, ko so na avtocesti proti Italiji umrli trije nezakoniti migranti, ki so zaprti v prtljažniku poskušali svojo srečo na poti v boljšo prihodnost. Voznik, kasneje obsojen na enotnih osem let zapora, je v BMW X5, v katerem je že bil njegov 13-letni pastorek, zbasal osem sirskih državljanov, ki jih je od hrvaške meje nameraval odpeljati proti italijanski. Vsak je moral vozniku plačati najmanj 500 evrov, trem je ukazal, naj zlezejo v prtljažnik, štiri je posadil na zadnjo klop, eden pa se je ulegel čez njihove noge.

Proti obljubljenemu Trstu je v deževnem vremenu vozil veliko prehitro. Kot je na sojenju povedal sodni izvedenec, je bila hitrost beemveja 158 kilometrov na uro, v takih razmerah pa bi bilo varno največ 100 na uro. BMW je prehitel tovornjak, med vračanjem na vozni pas pa je voznik izgubil nadzor nad vozilom. Avto se je začel odbijati od obcestnih robnikov in ograje, vrata prtljažnika so se odprla in trije potniki, ki so bili v njem, so popadali na cesto. Dva sta umrla takoj, tretji pa kasneje v bolnišnici.

Ujeli so ga in dali na hladno. FOTO: Uroš Hočevar

Prav tovrstne primere je imelo koprsko tožilstvo torej v mislih, ko je zoper tihotapca, prav tako tujca, vložilo obtožbo, v katerem mu je očitalo, da je ogrožal življenje dveh otrok. Tihotapec je krivdo priznal, okrožno sodišče v Kopru pa je ta del očitka, ker ni bil »konkretiziran kvalifikatorni znak izpostavljanja tujcev nevarnosti za življenje in zdravje«, izpustilo in ga obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora ter stransko denarno kazen 5000 evrov. Izrekli so mu tudi stransko kazen izgona tujca iz države za tri leta. Tudi višje sodišče v Kopru je pritožbo državne tožilke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, a se je tožilstvo obrnilo še na vrhovno sodišče in vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče v pravnomočno sodbo, torej v škodo tihotapca, sicer ne bi poseglo, je pa tožilstvo predlagalo, naj ugotovi napačno stališče sodišč prve in druge stopnje.

A so se vrhovni sodniki strinjali z obrambo, da za to razlogov ni. Kar namreč po naši sodni praksi manjka, da bi lahko dejali, da je tihotapec povzročil nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, je konkretna ogrozitev. Ne zadošča torej hipotetična možnost nastanka poškodbe zaradi vožnje v prtljažnem delu vozila. O nehumanem prevozu bi denimo lahko govorili, če bi otroka v vozilu premetavalo oziroma bi bila stisnjena, bi jima zmanjkovalo zraka ali pa kvečjemu, če bi voznik tudi nevarno vozil. Tega pa v tem primeru torej ni bilo.