Vrgli so ga iz lovskega društva. Poglejte, zakaj
Lovec, ki so ga vrgli iz lovskega društva, ker ni plačal računov za uplenjeni živali, je s tožbo dosegel, da je še vedno član zelene bratovščine. Lovsko društvo je namreč ravnalo samovoljno, saj so izključili le njega, čeprav so bili v njem tudi drugi neplačniki.
Ko je 25. oktobra 2017 uplenil divjega prašiča, dan zatem pa še jelena, mu je preglednik lovske družine zanju izdal računa v skupnem znesku 324 evrov, a ju ni plačal, niti po poteku 30 dni po pisnem opominu. Plačal ju je šele 6. oziroma 26. januarja 2018. Upravni odbor lovske družine je zato 6. januarja sprejel sklep, da se ga črta iz članstva v skladu s Pravili lovske družine. Zoper tako odločitev se je pritožil, a občni zbor zelene bratovščine je pritožbo zavrnil. Pravila lovske družine namreč jasno določajo, da mora lovec po izdaji računa za ustreljeno žival plačati račun in rok za njegovo plačilo, in to pod grožnjo izključitve iz društva.
Lovskemu društvu ni mogoče očitati, da je ravnalo diskriminatorno, je pa lovca obravnavalo različno od drugih članov, ki so se znašli v enakem položaju.
Lovec je s tožbo v pravdnem postopku zahteval odpravo takega sklepa in ugotovitev, da je še vedno član lovskega društva. Tožbo je utemeljil z očitki, da občni zbor sploh ni sprejel cenika za odkup divjačine; da je računa, čeravno z zamudo, poravnal; da je društvo pri njegovi izključitvi ravnalo diskriminatorno, saj tudi nekateri drugi člani svojih finančnih obveznosti do nje niso poravnavali v roku, pa so kljub temu izključili samo njega, kar naj bi kazalo na to, da gre za gonjo nekaterih članov proti njemu.
Sodišče druge stopnje je tako odločitev potrdilo, vrhovno sodišče pa je na predlog toženega lovskega društva dopustilo revizijo, a jo je nato zavrnilo kot neutemeljeno. Vrhovno sodišče namreč meni, da ni dvoma, da je lovec kršil pravila, ko ni plačal računa za ustreljeno žival v skladu s pravili. In če bi bil edini neplačnik v društvu in če društvo ne bi imelo nobene zgodovine s plačilno nedisciplino članov, z zahtevkom ne bi uspel. Tako pa je utemeljen njegov očitek o neenakem obravnavanju.
Pravila lovske družine jasno določajo, da mora lovec po izdaji računa za ustreljeno žival plačati račun in rok za njegovo plačilo, in to pod grožnjo izključitve iz društva.
Sodišči sta ugotovili neenakost (različno obravnavanje tožnika in drugih neplačnikov znotraj društva). Torej, čeprav toženemu lovskemu društvu ni mogoče očitati, da je ravnalo diskriminatorno, je tožnika obravnavalo različno od drugih članov, ki so se znašli v enakem položaju, za kar ni imelo stvarnega razloga – ravnalo je samovoljno. Takšno samovoljno ravnanje pa pomeni kršitev zakona o društvih in drugega člena 14. člena ustave.
