Vsak teden umrl en planinec

Štirje tedni v januarju in štirje mrtvi gorniki, v tem obdobju 29 poškodovanih ter skupno še 37 intervencij članov Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) bi bil lahko črn uvod na novinarski konferenci, ki se ga je Jani Bele, pristojen za informiranje in analize pri GRZS, izognil. Vendar je stanje alarmantno, saj gre za povečanje intervencij glede na januar 2019 kar za eno tretjino, še vedno pa ostajajo najbolj obremenjene postaje od sedemnajstih postaje GRS Bohinj, Tolmin in Bovec: »Vsako leto je za desetino več reševalnih akcij kot preteklo leto. Menili smo, da se bo ustavilo pri številu 500, pa smo jih lani izvedli kar 604.


Žalostno je tudi dejstvo, da je lansko gorniško leto vzelo 22 življenj,« je uvodoma nanizal Bele in dodal, da gre za različne vzroke nesreč: »Gorniška sezona se je razpotegnila skozi vse leto. Predvsem je porast reševalnih akcij v zadnjih letih v zimskem času. Gorski svet postaja poligon za izvajanje drugih dejavnosti, eden od vzrokov za porast intervencij pa je verjetno v tem, da je Slovenija postala država na turističnem zemljevidu sveta in tujci, ki pridejo k nam, si želijo odkljukati Postojnsko jamo, Bled in Triglav. Veliko težavo predstavljajo tujci, ki niso opremljeni, niso fizično pripravljeni za vzpon, zato se reševanja takih kar vrstijo.«

Na tečaj varne hoje

Letošnja zima je naklonjena obiskovalcem gora. Zadnji mesec je relativno idealno vreme za vzpone v visokogorje. Kopne višine so do okoli 1500 metrov, obstaja vmesni pas do višine 1800 metrov, kjer ni snega, a so poti poledenele in ponekod pokrite s snegom od prejšnjega obdobja, do vrhov dvatisočakov pa so razmere sicer odlične, a je treba vedeti, da le za tiste, ki imajo ustrezno opremo za take vzpone in jo znajo uporabljati. Gorski reševalci vsem, ki se odpravljajo v gore pozimi, priporočajo, naj se prej udeležijo tečaja varne hoje v gore, ki jih organizira večina postaj GRZS, lahko najamejo gorskega vodnika, da jih nauči gibanja, ali se udeležijo izletov planinskega društva, ki ima usposobljene vodnike.


Predsednik GRZS Janez Rozman je dejal, da so gorski reševalci vedno pripravljeni na reševanje: »Zima bo še pokazala svoj pravi obraz. Med zimskimi počitnicami imamo organizirano dežurstvo reševalcev letalcev na Brniku. Namen je hitra pomoč ob intervencijah.«

Na vrhu popusti koncentracija

Predstavnik Gorske enote policije Robert Kralj je med drugim poudaril: »Podatke, ki jih dobivamo skozi leta, uporabimo za planiranje aktivnosti za prihodnje mesece. Letošnja zima je nekaj posebnega, snega je malo, lepih dni veliko. Tam, kjer je sneg, je ta trd in zbit, potrebno je znanje o uporabi opreme, tudi nižje so nevarna področja, kjer lahko pride predvsem do zdrsa. Letos je bilo 37 posredovanj. Največkrat gre za zdrs ali padec, najpogosteje se to zgodi ob sestopih. Ko se osvoji vrh, popusti koncentracija ali zmanjka moči, čeprav je lahko sestop še bolj nevaren kot vzpon.« Kralj je predstavil nesrečo, ki se je zgodila prejšnji teden na Vrtači in kakršne so vse pogostejše: »Trije gorniki so se lotili vzpona po grapi, eden izkušen, dva manj. Ko so prišli do predela, kjer je najbolj strmo, so iskali mesto za fotografijo. Prvi, ki je bil manj izkušen, se je odločil za fotografiranje.

Odložil je rokavice in cepin, ob tem pa je izgubil ravnotežje in zdrsnil. K sreči se je pred iztekom pobočja ustavil na peščenem delu le s poškodbami. Selfieji, slikanje drugih na nevarnih območjih … Ljudje hodijo v hribe, da se slikajo na vrhu in se objavijo na spletu. Ali se za to splača žrtvovati svoje življenje? Potreben je velik premik v razmišljanju ljudi.« Kralj je še poljudno razgrnil: »Bila so obdobja, ko je bil moderen golf pa tenis, zdaj je moderno gorništvo. Ste stopili na golfsko igrišče brez primerne opreme? Vas bodo spustili na teniško igrišče brez prave obutve? Kaj pa v gore? Brez znanja v primerjavi z golfom ali tenisom človek v gorah lahko izgubi življenje. Gore niso kraj hitrih odločitev.« Za konec je izpostavil upanje, da se bo zbir nesreč v prihodnje umiril oziroma zmanjšal glede na letošnji prvi mesec.