Z barvo popackali znamenito fresko

Cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani je bila v petek zvečer, nekaj minut po začetku policijske ure, žrtev neznanih vandalov. Ti so v fresko Marijinega oznanjenja na južni fasadi stolnice vrgli balon z barvo. Popackan je del freske z okvirjem, ki je sicer vodena kot kulturni spomenik.

»Skrunitev freske na ljubljanski stolnici ocenjujemo kot še en dogodek v vrsti številnih primerov kristjanofobije in vandalizma. Na SŠK odločno zavračamo vse oblike nestrpnosti in onečaščenja cerkva ter pozivamo pristojne državne ustanove, da raziščejo okoliščine ter ustrezno ukrepajo,« so se včeraj odzvali v Slovenski škofovski konferenci. Dodali so, da restavratorji trenutno še ocenjujejo škodo, zato natančnega podatka o njej nimajo.


Policija je bila o omenjenem dejanju obveščena v ponedeljek okoli sedme ure zjutraj, saj so v cerkvi poškodbo opazili šele v nedeljo zvečer. Kot so nam povedali na PU Ljubljana, je nastalo za več tisoč evrov materialne škode. »Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil v zvezi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, saj je freska vodena kot kulturni spomenik,« so še pojasnili in zaključili, da bodo o vseh ugotovljenih dejstvih obveščali pristojno državno tožilstvo.
 

Dvakrat obnovljena

Stolnico na južnem, vzhodnem in severnem pročelju krasijo tri freske. Na spletni strani stolne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani pojasnjujejo, da tista na južnem delu predstavlja Marijino oznanjenje, na vzhodnem sv. Zaharija, ki mu angel oznanja rojstvo Janeza Krstnika, ter na severnem krst v Jordanu. Freski na severnem in južnem pročelju sta delo italijanskega slikarja Giulia Quaglia. Ta je, kot piše v publikaciji Restavriranje Quaglijevih poslikav v ljubljanski stolnici, ki jo je leta 2012 izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, prizor naslikal leta 1703.


V sedemdesetih letih 19. stoletja je fresko restavriral Janez Wolf, saj so zaradi vpliva vremenskih dejavnikov na njej nastale poškodbe barvne plasti (obledelost). Naslednja obnova je sledila leta 1920. Na pobudo stolnega kanonika Nadraha in po navodilih Društva za krščansko umetnost je to restavratorsko delo opravil slikar Matej Sternen (1870–1949). Po obnovi pročelja pa je leta 1964 Izidor Mole izdelal kopije vseh treh fresk.