KOT DOKAZ NEDOLŽNOSTI BI ŠEL NA ELEKTRIČNI STOL
Z grebljico in s kijem sta Srečku polomila vse kosti
Franc Vajda na sojenju za uboj jokal kot otrok. Andrej Bagari molčal.
Odpri galerijo
PTUJ – »Zaradi očitka krivde se dogajanja ne spominja ali se ga ne želi spominjati,« so bile obremenilne besede izvedenke psihiatrične stroke Marge Kocmur, ko je opisovala osebnostne lastnosti 42-letnega Andreja Bagarija.
Zatem je psihiatrinja, ki jo je sodišče v procesu zaradi uboja 65-letnega Srečka Marina angažiralo, četudi je že imelo v spisu mnenje mariborskega psihiatra Andreja Pišca, dodala: »Obtoženi Bagari se dogajanja spominja. A veliko bolj se spominja, kaj je počel soobtoženi Franc Vajda, kot pa se spominja svojih dejanj. Ve, kaj se je dogajalo, in se zaradi tega počuti krivega. Tudi opitost ne more vplivati, saj je imel 14 ur po dogodku v urinu 0,0 promila alkohola.« Zato pa je strokovnjakinja pri obtoženem Bagariju odkrila osebnostno motnjo, ki jo v stroki označujejo z mejnim tipom (borderline), a te še ne gre enačiti z duševno boleznijo, zaradi katere bi lahko nenadno izgubil kontrolo nad svojim vedenjem.
Zagovornik obtoženega Andreja Bagarija, odvetnik Vlado Škvorlj, je poskušal od psihiatrinje dobiti odgovor, da je bil njegov klient v času storitve kaznivega dejanja vsaj bistveno zmanjšano prišteven, pa mu to ni uspelo. Podobno je poskušala tudi zagovornica Franca Vajde, ptujska odvetnica Brigita Petek. Iz njenih besed je bilo razbrati, da ji je očitke na račun psihiatrinje predal prav obtoženi Vajda. Možakar, ki je že dolgo tega nekaj let celo nosil policijsko uniformo, je psihiatrinji Margi Kocmur očital, da je njegov pregled v Ljubljani trajal vsega pol ure, za kar je kot priče navedel celo oba pravosodna policista.
»Pospešila sem razgovor, ker obtoženi o samem dogodku ni želel govoriti. Sicer je govoril veliko, a to s samim dogodkom ni imelo zveze. Na dolgo in široko je razlagal o tem, kakšen je bil pokojni, kako Andrej Bagari laže. Rekel je, da mu je hudo, a se mi zdi, da mu je zadeva samo neugodna in nič več,« je nadaljevala izvedenka Kocmurjeva. Besede, ki so 56-letnega Franca Vajdo razjezile in mu dodobra dvignile pritisk. Z jokajočim glasom je kričal po sodni dvorani: »Meni je najbolj hudo na svetu.« Po licih so mu tekle solze. Solze obžalovanja ali solze obupa? O tem bo v začetku marca presodil senat, ki mu predseduje sodnica Katja Kolarič.
Čeprav je kazalo, da se bo obtoženi Vajda vendarle umiril, pa je čez nekaj trenutkov znova izbruhnil: »Rad bi vedel, kaj se je dogajalo v moji hiši. Takoj grem na električni stol, če sem imel kaj pri umoru Srečka Marina.« Težke besede. Celo soobtoženi Andrej Bagari, ki večji del obravnave povsem mirno gleda v tla predse, je izjemoma dvignil pogled, z očmi oškrnil Franca Vajdo, zamomljal nekaj besed in začel odkimavati z glavo. Psihiatrinja je ostala neomajna in še naprej trdila, da se je Franc Vajda dobro zavedal, kaj se je junija lani dogajalo v njegovi hiši na Ptuju: »Medicinskega razloga, zakaj bi imel obtoženi spominsko vrzel, kakor trdi, nisem našla. Opitost je bila zmerna in zaradi tovrstne pijanosti ne more priti do izgube spomina,« je bila odločna izvedenka Marga Kocmur.
Pričakovano pa je imel zadnjo besedo obtoženi Franc Vajda: »Niste me hoteli poslušati. Vsega se zavedam, a ne vem, kaj se je dogajalo. Nekaj sem dobil v pijačo. Zaspal sem ali pa sem padel v komo.« Tudi to možnost, s katero se vseskozi brani Franc Vajda, je psihiatrinja izključila. Tako je pojasnila, da bi bil obtoženi v primeru intoksacije (zastrupitve) še najmanj eno uro buden. A ne samo to, tudi pozneje v primeru zastrupitve ne bi natančno vedel, da mora prek telefonske zveze poklicati policijo in reševalce ali pa si skoraj na minuto natančno zapomniti uro, ob kateri se je zbudil ali klical policijo.
Okrožni državni tožilec Gregor Pograjc je včeraj deloma modificiral obtožnico: »To je bilo potrebno zaradi priznanja obtoženega Andreja Bagarija. Ta je opisal samo izvršitev dejanja, zato je bilo treba dejanja obeh obtoženih posledično konkretizirati.« Zato pa še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje, kdaj natančno je umrl Srečko Marin. Tožilstvo se je oprlo na komisijo za izvedenska mnenja medicinske fakultete v Ljubljani, a si je sodišče glede tega še pustilo odprta vrata, da bi na naslednji obravnavi vendarle neposredno zaslišalo člane komisije. Predloge obrambe Franca Vajde, ki je predlagala, da bi se opravila rekonstrukcija dogodkov in da bi se postavil nov izvedenec psihiatrične stroke, je sodišče zavrnilo. »Obtoženi predlaga, da bi se pritegnilo psihologa, ki bi obtoženega v stanju psihoze pregledal in potrdil, da govori resnico. Istočasno bi opravil tudi testiranje s poligrafom,« je v imenu svojega klienta Franca Vajde predlagala odvetnica Brigita Petek. Sodišče ju ni uslišalo, ampak je oba predloga zavrnilo.
Vajda predlaga, da bi sodišče pritegnilo psihologa, ki bi ga pregledal v stanju psihoze in potrdil, da govori resnico. Istočasno bi opravil tudi testiranje s poligrafom.
Zatem je psihiatrinja, ki jo je sodišče v procesu zaradi uboja 65-letnega Srečka Marina angažiralo, četudi je že imelo v spisu mnenje mariborskega psihiatra Andreja Pišca, dodala: »Obtoženi Bagari se dogajanja spominja. A veliko bolj se spominja, kaj je počel soobtoženi Franc Vajda, kot pa se spominja svojih dejanj. Ve, kaj se je dogajalo, in se zaradi tega počuti krivega. Tudi opitost ne more vplivati, saj je imel 14 ur po dogodku v urinu 0,0 promila alkohola.« Zato pa je strokovnjakinja pri obtoženem Bagariju odkrila osebnostno motnjo, ki jo v stroki označujejo z mejnim tipom (borderline), a te še ne gre enačiti z duševno boleznijo, zaradi katere bi lahko nenadno izgubil kontrolo nad svojim vedenjem.
Zagovornik obtoženega Andreja Bagarija, odvetnik Vlado Škvorlj, je poskušal od psihiatrinje dobiti odgovor, da je bil njegov klient v času storitve kaznivega dejanja vsaj bistveno zmanjšano prišteven, pa mu to ni uspelo. Podobno je poskušala tudi zagovornica Franca Vajde, ptujska odvetnica Brigita Petek. Iz njenih besed je bilo razbrati, da ji je očitke na račun psihiatrinje predal prav obtoženi Vajda. Možakar, ki je že dolgo tega nekaj let celo nosil policijsko uniformo, je psihiatrinji Margi Kocmur očital, da je njegov pregled v Ljubljani trajal vsega pol ure, za kar je kot priče navedel celo oba pravosodna policista.
Grebljica in kijObtožnica Franca Vajdo in Andreja Bagarija bremeni storitve kaznivega dejanja uboja 4. junija lani v stanovanjski hiši v Dravski ulici na Ptuju. Osumljena sta od dneva dogodka v priporu, pravosodni policisti so ju včeraj na sodišče privedli v lisicah. Nesrečnega 65-letnega Srečka Marina naj bi tako hudo pretepla z rokami, grebljico in s kijem, da skorajda ni bilo dela telesa, kjer ne bi bil poškodovan, imel ran, podplutb ali zlomov.
»Pospešila sem razgovor, ker obtoženi o samem dogodku ni želel govoriti. Sicer je govoril veliko, a to s samim dogodkom ni imelo zveze. Na dolgo in široko je razlagal o tem, kakšen je bil pokojni, kako Andrej Bagari laže. Rekel je, da mu je hudo, a se mi zdi, da mu je zadeva samo neugodna in nič več,« je nadaljevala izvedenka Kocmurjeva. Besede, ki so 56-letnega Franca Vajdo razjezile in mu dodobra dvignile pritisk. Z jokajočim glasom je kričal po sodni dvorani: »Meni je najbolj hudo na svetu.« Po licih so mu tekle solze. Solze obžalovanja ali solze obupa? O tem bo v začetku marca presodil senat, ki mu predseduje sodnica Katja Kolarič.
Čeprav je kazalo, da se bo obtoženi Vajda vendarle umiril, pa je čez nekaj trenutkov znova izbruhnil: »Rad bi vedel, kaj se je dogajalo v moji hiši. Takoj grem na električni stol, če sem imel kaj pri umoru Srečka Marina.« Težke besede. Celo soobtoženi Andrej Bagari, ki večji del obravnave povsem mirno gleda v tla predse, je izjemoma dvignil pogled, z očmi oškrnil Franca Vajdo, zamomljal nekaj besed in začel odkimavati z glavo. Psihiatrinja je ostala neomajna in še naprej trdila, da se je Franc Vajda dobro zavedal, kaj se je junija lani dogajalo v njegovi hiši na Ptuju: »Medicinskega razloga, zakaj bi imel obtoženi spominsko vrzel, kakor trdi, nisem našla. Opitost je bila zmerna in zaradi tovrstne pijanosti ne more priti do izgube spomina,« je bila odločna izvedenka Marga Kocmur.
Pričakovano pa je imel zadnjo besedo obtoženi Franc Vajda: »Niste me hoteli poslušati. Vsega se zavedam, a ne vem, kaj se je dogajalo. Nekaj sem dobil v pijačo. Zaspal sem ali pa sem padel v komo.« Tudi to možnost, s katero se vseskozi brani Franc Vajda, je psihiatrinja izključila. Tako je pojasnila, da bi bil obtoženi v primeru intoksacije (zastrupitve) še najmanj eno uro buden. A ne samo to, tudi pozneje v primeru zastrupitve ne bi natančno vedel, da mora prek telefonske zveze poklicati policijo in reševalce ali pa si skoraj na minuto natančno zapomniti uro, ob kateri se je zbudil ali klical policijo.
Okrožni državni tožilec Gregor Pograjc je včeraj deloma modificiral obtožnico: »To je bilo potrebno zaradi priznanja obtoženega Andreja Bagarija. Ta je opisal samo izvršitev dejanja, zato je bilo treba dejanja obeh obtoženih posledično konkretizirati.« Zato pa še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje, kdaj natančno je umrl Srečko Marin. Tožilstvo se je oprlo na komisijo za izvedenska mnenja medicinske fakultete v Ljubljani, a si je sodišče glede tega še pustilo odprta vrata, da bi na naslednji obravnavi vendarle neposredno zaslišalo člane komisije. Predloge obrambe Franca Vajde, ki je predlagala, da bi se opravila rekonstrukcija dogodkov in da bi se postavil nov izvedenec psihiatrične stroke, je sodišče zavrnilo. »Obtoženi predlaga, da bi se pritegnilo psihologa, ki bi obtoženega v stanju psihoze pregledal in potrdil, da govori resnico. Istočasno bi opravil tudi testiranje s poligrafom,« je v imenu svojega klienta Franca Vajde predlagala odvetnica Brigita Petek. Sodišče ju ni uslišalo, ampak je oba predloga zavrnilo.