Z jajci popražila panterjevo mušnico
Minuli konec tedna je pomoč v UKC Ljubljana poiskal starejši par, ki je zaužil izredno strupeno gobo – panterjevo ali pegasto mušnico –, njuno zdravstveno stanje naj bi bilo kritično. Panterjevo mušnico lahko neizkušeni nabiralci gob zamenjajo z bisernico, pogojno užitno gobo, kar je sicer najpogostejši razlog zastrupitve z gobami, v kar 95 odstotkih.
Zlata pravila
Zanesljivi gobarji se vedno držijo splošnih priporočil, ki poskušajo preprečiti težave ob zaužitju strupenih gob ali jih omiliti. Jemo in nabiramo le tiste gobe, ki jih dobro poznamo. Gob naj ne uživajo mlajši otroci, starejši bolniki in bolniki z določenimi dietami zaradi bolezni, povezanimi z želodcem, žolčem. Nabiramo le zdrave gobe, nikakor črvivih ali razpadlih. Ko jih naberemo, jih moramo pripraviti čim prej.
Kot je poročal 24ur.com, sta mož in žena panterjevo mušnico popražila in pojedla z jajci. Dve uri po obroku jima je postalo slabo in sta postala zaspana, začela sta halucinirati, nato pa sta izgubila zavest. Imela sta tudi krče. Sprva so ju zdravili v zdravstvenem domu, nato pa so ju nezavestna z rešilcem in helikopterjem prepeljali v UKC Ljubljana. Oba so intubirali in uspavali, ob tem sta prehodno potrebovala umetno ventilacijo. Zdravniki so jima izprali želodec in jima dali aktivno oglje. Njuno zdravstveno stanje se je na srečo že izboljšalo.
V jesenski gozd nas poleg kostanja seveda zvabijo tudi gobe, ki nam razodenejo mnogo barv, okusov in vonjev. Vendar vse niso za pokušino, saj v naših krajih raste okoli 3000 različnih vrst gob, med njimi pa jih je, kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), strupenih kar okoli 200. Zastrupitve s panterjevo, rdečo ali rjavo mušnico so lahko usodne. Znaki zastrupitve s to vrsto gob se pojavijo v 30 do 60 minutah, razširijo se zenice, pospeši se srčni utrip. Prebavne motnje so lahko različno močne ali pa jih sploh ni. Znak zastrupitve so motnje v obliki vidnih halucinacij, zmedenost in nemir, ki se izmenjujejo z zaspanostjo, krči in nezavestjo.
Pri sumu na zastrupitev z gobami naredimo skrbno anamnezo: kdo, kaj, kdaj, kje, kako je zaužil strupeno gobo, svetujejo na NIJZ. Pri identifikaciji zaužitih gob si pomagamo tudi s slikami iz gobarske literature. Ker je anamneza glede zaužitih precej nezanesljiva, je ključni diagnostični kazalec čas, ki je pretekel od zaužitja gob, do pojava prvih znakov. Na NIJZ svetujejo, da shranite morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvano vsebino želodca zaradi morebitne identifikacije trosov in pomoči zdravniku, ko se odloča o zdravljenju.
