POSKUS DIREKTORSKE GOLJUFIJE
Z novim nategom nad podjetja: v nekaj minutah ste lahko ob 45 tisočakov
Policisti opozarjajo družbe in organizacije, naj bodo pozorne na sumljiva elektronska sporočila, četudi so v slovenskem jeziku.
Odpri galerijo
Transakcijo je računovodkinja pred plačilom preverila še neposredno pri ogovorni osebi, kjer so ugotovili, da je sporočilo lažno in da so bili žrtev poskusa goljufije. FOTO: Erik Snyder, Getty Images
KRANJ – Občasno so finančne družbe in organizacije še vedno tarča spletnih goljufov, ki izvajajo 'direktorske prevare'. Goljufi v imenu direktorja ali druge odgovorne osebe v podjetju pošljejo elektronska sporočila oz. navodila o nakazilu med 10.000 in 40.000 evri na transakcijski račun v tujini. Sporočila običajno prejmejo v računovodstvu družb, a gre za lažna sporočila, opozarjajo pri PU Kranj, ki so včeraj obravnavali primer, ko so storilci poskušali ogoljufati izobraževalno institucijo.
Tiskovni predstavnik PU Kranj Bojan Kos je opozoril, da goljufi najprej ustvarijo lažen elektronski naslov s pravimi podatki odgovorne osebe in ga pošljejo računovodkinji. Vsebina sporočila je bila naslednja:
Računovodkinja je na sporočilo odgovorila, da je preverila evidenčne knjižbe in da se 'matematika' ne izide, ter pošiljatelja vprašala, ali to res želi. Dobila je odgovor:
A transakcijo je računovodkinja pred plačilom preverila še neposredno pri odgovorni osebi, kjer so ugotovili, da je sporočilo lažno in da so bili žrtev poskusa goljufije.
Vsa komunikacija je potekala v slovenskem jeziku, zato policisti opozarjajo vse družbe in organizacije, naj bodo pozorne na morebitna tovrstna elektronska sporočila, predvsem kadar gre za sumljiva naročila za izvedbo takojšnjih plačil v tujino in osebam, s katerimi družba še ni poslovala.
Kriminalistična preiskava v tovrstnih primerih poteka zaradi preiskovanja sumov storitve kaznivega dejanja goljufije in zlorabe osebnih podatkov.
Tiskovni predstavnik PU Kranj Bojan Kos je opozoril, da goljufi najprej ustvarijo lažen elektronski naslov s pravimi podatki odgovorne osebe in ga pošljejo računovodkinji. Vsebina sporočila je bila naslednja:
Dobro jutro,
Ali lahko danes plačamo 45.000 EUR?
LP, ime in priimek odgovorne osebe
Ali lahko danes plačamo 45.000 EUR?
LP, ime in priimek odgovorne osebe
Računovodkinja je na sporočilo odgovorila, da je preverila evidenčne knjižbe in da se 'matematika' ne izide, ter pošiljatelja vprašala, ali to res želi. Dobila je odgovor:
Da. *Obravnavajo kot nujno.
Prosim Plačaj zdaj. Poslal bom dokumentacijo kasneje.
V tem sporočilu so bili tudi vsi podrobni podatki o:
podjetju/prejemniku, naslov, IBAN, swift, banka, sklic, znesek in
komentar: »Prosim, pošljite plačila potrditev slip. LP, ime in
priimek odgovorne osebe«
Prosim Plačaj zdaj. Poslal bom dokumentacijo kasneje.
V tem sporočilu so bili tudi vsi podrobni podatki o:
podjetju/prejemniku, naslov, IBAN, swift, banka, sklic, znesek in
komentar: »Prosim, pošljite plačila potrditev slip. LP, ime in
priimek odgovorne osebe«
A transakcijo je računovodkinja pred plačilom preverila še neposredno pri odgovorni osebi, kjer so ugotovili, da je sporočilo lažno in da so bili žrtev poskusa goljufije.
Vsa komunikacija je potekala v slovenskem jeziku, zato policisti opozarjajo vse družbe in organizacije, naj bodo pozorne na morebitna tovrstna elektronska sporočila, predvsem kadar gre za sumljiva naročila za izvedbo takojšnjih plačil v tujino in osebam, s katerimi družba še ni poslovala.
Ob prejetju sumljivega elektronskega sporočila o nakazilu denarja policisti svetujejo:
– preverite elektronski naslov pošiljatelja, ki je običajno podoben direktorjevemu;
– preverite IP-naslov pošiljatelja, pri ogledu zaglavja (header) elektronske pošte je običajno razvidno, da IP prihaja iz tujine;
– preverite pristnost vsebine elektronske pošte pri odgovornih osebah;
– ugotovite, ali sploh obstaja podlaga za tovrstno nakazilo pri odgovornih osebah.
Če vendarle pride do tovrstne goljufive transakcije, predlagajo, da:
– o tem takoj obvestite banko, s katero poslujete, in
– zadevo prijavite na najbližji policijski postaji.
– preverite elektronski naslov pošiljatelja, ki je običajno podoben direktorjevemu;
– preverite IP-naslov pošiljatelja, pri ogledu zaglavja (header) elektronske pošte je običajno razvidno, da IP prihaja iz tujine;
– preverite pristnost vsebine elektronske pošte pri odgovornih osebah;
– ugotovite, ali sploh obstaja podlaga za tovrstno nakazilo pri odgovornih osebah.
Če vendarle pride do tovrstne goljufive transakcije, predlagajo, da:
– o tem takoj obvestite banko, s katero poslujete, in
– zadevo prijavite na najbližji policijski postaji.
Kriminalistična preiskava v tovrstnih primerih poteka zaradi preiskovanja sumov storitve kaznivega dejanja goljufije in zlorabe osebnih podatkov.
