Z nožem je norel v azilnem centru

Potem ko so na ljubljanskem okrožnem sodišču lani le na pogojno kazen obsodili Davooda Abbasija, prebežnika, ki je norel v azilnem domu, kjer je poskrbel za pravo dramo, se tožilstvo nikakor ne strinja s sodbo. Meni namreč, da bi bilo treba storilca poslati za zapahe. Glede na to, da očitno ne vedo, kje je, saj so mu poskušali pritožbo na sodbo vročiti prek oglasne deske sodišča, bo to v vsakem primeru sicer sila težko.

Napeto je bilo torej v azilnem domu, kjer je Abbasi z nožem v roki prišel do socialnega delavca, ki naj mu ne bi uredil nekih papirjev, ki jih je potreboval, in mu začel groziti. Z nožem je ves čas mahal in ga začel tudi zabadati v vrata. Nato pa se je odpravil na dvorišče azilnega doma in z nožem hodil med begunci in še naprej vpil ter grozil. »S takšnim agresivnim in impulzivnim obnašanjem je obtoženec nedvomno povzročil nevarnost tudi za prebivalce azilnega doma,« meni tožilstvo. A to še ni bilo vse. Kljub temu da sta se na kraj dogodka takoj pripeljali dve policijski vozili s štirimi policisti, se Abbasi še kar ni ustavil.

»Policistov, predstavnikov države, pooblaščenih za vzpostavitev in vzdrževanje reda in miru, ni upošteval. Proti njim je šel z nožem v roki, v borbenem položaju, nanje vpil in jim grozil,« so zapisali na tožilstvu in tudi, da ga policisti, čeprav so večkrat uporabili solzivec, niso mogli pomiriti in obvladati: »Dogajanje je ves čas opazovala množica prebivalcev azilnega doma, ki je med drugim upravičeno pričakovala, da bo policija oziroma država vzpostavila red in obtoženca razorožila.« A se to ni zgodilo. Vse se je končalo šele, ko ga je razorožil in pomiril eden od azilantov.

Posttravmatska stresna motnja

Prvostopenjsko sodišče je Abbasiju za tri kazniva dejanja, in sicer preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, grožnje in poškodovanja tuje stvari, izreklo enotno kazen leta in pol pogojnega zapora s preizkusno dobo štirih let. Na to je zagotovo vplivalo tudi dejstvo, da je sodna izvedenka ugotovila, da je dejanja storil v psihični stiski zaradi posttravmatske stresne motnje. A tožilstvo meni, da je sodišče »dalo preveliko težo subjektivnim okoliščinam, medtem ko objektivnih ni upoštevalo dovolj«. Kot opozarja tožilstvo, bi »takšen dogodek v azilnem domu, kjer so razmere same po sebi bolj ali manj napete, kjer je več prav tako travmatiziranih beguncev, in ki so, glede na to, da so prosilci za azil, imeli tudi sami slabe izkušnje z oblastjo in pravnim redom v svojih domovinah, sodišče moralo obravnavati tudi z vidika varovanja ugleda in avtoritete države, v katero so se begunci zatekli.« Sankcija opominjevalne narave zato po mnenju tožilcev ne služi preventivnemu namenu. Kazen, opozarja tožilstvo v pritožbi, zato ne sme biti pogojna, lahko pa bi se izvajala alternativno, denimo z družbenokoristnim delom.