Z rezultati operacije ni bila zadovoljna
Operacija nadlahti in dojk pred leti se ni iztekla po pričakovanjih pacientke. Čeprav ji je, kot trdi, operater zagotovil, da je izgled, ki si ga je želela, mogoče doseči, ni tako. Trdila je tudi, da ji zdravnik ni pojasnil, da so možna tako velika odstopanja kot v njenem primeru.
Nezadovoljna je vložila odškodninsko tožbo za 29.200 evrov odškodnine z obrestmi od maja 2018. Sodišče prve stopnje ji ni ugodilo, saj je sklenilo, da so bili operativni posegi izvedeni brez strokovnih napak in ob izpolnjeni pojasnilni dolžnosti. Takšno odločitev je potrdilo tudi višje sodišče.
Tveganje, ne napaka
Izvedenec je po mnenju višjega sodišča ustrezno pojasnil razliko med strokovno napako in pričakovanim tveganjem pri tovrstnih operativnih posegih ter različne vzroke, ki lahko vplivajo na končni rezultat. Tožničina zunanjost je bila z operativnim posegom v estetskem pogledu brez dvoma občutno izboljšana, odstopanja (potek brazgotine na nadlahti in povešenost dojk), ki jih izpostavlja, pa da niso posledica morebitne strokovne napake, temveč pričakovano tveganje, zlasti glede na okoliščine (predhodni operativni poseg, stanje kože, predhodno veliko znižanje telesne teže).
Operater je po mnenju izvedenca odvečno kožo na nadlahti pravilno odrezal na notranji strani, tako da je sedanja lega sporne brazgotine posledica nepravilnega brazgotinjenja, na katero pa ni mogoče vplivati. Tožnica ne trdi, da prsna vsadka pri posegu nista bila vstavljena simetrično; za poznejše zategovanje kože v času okrevanja pa operater ne more odgovarjati. Po mnenju izvedenca popolne simetričnosti niti ni mogoče zagotoviti; stanje se po tovrstnih korekcijah spreminja, predvsem pa je odstopanja, ki motijo tožnico, mogoče odpraviti z novim posegom. Na možnost, da bo takšen poseg potreben, je bila predhodno opozorjena, poudarja sodišče.
Tožničina zunanjost je bila z operativnim posegom občutno izboljšana, odstopanja pa niso posledica strokovne napake, ampak pričakovano tveganje.
Tudi sicer je tožena zdravstvena ustanova ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, še meni sodišče. Pacientka je prejela obširno pisno pojasnilo v svojem jeziku, na voljo je imela dovolj časa pred posegom, da je to pojasnilo proučila in privolila v posege. Trditev, da ni imela možnosti za osebni posvet z operaterjem, ni utemeljena, prav tako ni dokazala, da je takšen posvet sploh zahtevala, niti ne navaja, da je želela operaterja še kaj vprašati. Končno v pritožbi niti ne trdi, da v poseg ne bi privolila, če bi ji bila znana tveganja, ki so se v zvezi s tem posegom nazadnje uresničila, še sklepa sodišče.
