V pogovoru z otrokoma dejal, da je treba »z ženskami delati kot s psom«

Po razhodu partnerjev oziroma zakoncev, kadar dvojica ni dovolj zrela, da bi težave rešila dostojanstveno in po mirni poti, velikokrat sledijo medsebojno obtoževanje in spori, celo žaljivke. To največkrat najbolj prizadene otroke, če so ti v zakonu prisotni. Sploh kadar se nihče od dvojice noče umakniti iz skupnega bivališča, stanje lahko postane nevzdržno. Lahko pa seveda eskalira tudi v nasilje in v enem od takšnih primerov je presojalo ljubljansko višje sodišče.

Potem ko so sprva možakarju zaradi nasilja prepovedali vstopanje v stanovanje na naslovu bivanja in približevanje partnerici, je sklep nato sodišče prve stopnje odpravilo, češ da ženska ni bila žrtev nasilja in se je moškemu enakopravno zoperstavljala. A se višji sodniki s tem niso strinjali, ker bi to pomenilo, da bi bilo družinskega člana mogoče opredeliti kot žrtev družinskega nasilja le, če ponižno sprejme nasilje ali pa se mu umakne.

Drug drugega obkladala

Da je med zakoncema definitivno tlelo in je šlo med njima za kontinuirano žaljenje, po mnenju sodišča ni dvoma. Drug drugega sta redno obkladala z žaljivimi izrazi in zmerljivkami. On jo je ob prihodih domov spraševal, »kje se je kurbala« in »pri katerem jebaču je bila«, ter ji redno očital, da ima ljubimce, da »smrdi po fuku«, in jo zmerjal s »kurbo, prasico, kuzlo«.

Šel je celo tako daleč, da je v pogovoru z otrokoma dejal, da je treba »z ženskami delati kot s psom«. Ali pa jo je ob prihodu domov večkrat z roko udaril po zadnjici, se je dotikal in jo spraševal: »Kaj je? A bova danes kaj fukala?« Zapisala je tudi, da je iz strahu celo spala s solzivcem pod vzglavnikom, njegovim grožnjam pa je sledilo brušenje nožev s »pomenljivimi pogledi«.

A tudi ona mu ni ostajala dolžna in ga zmerjala s »prascem, pedrom, kurbirjem«. So bile pa ne le prostaške, ampak še kaj več njegove besede, da bo zaklal njo in njene starše. Ko mu je povedala ime in priimek njegove partnerice, pa je pljunil v skledo mesa, ki ga je pripravljala za otroka. Nasilje je znalo prerasti tudi v fizično, saj jo je denimo, ko sta se sprla zaradi uporabe skupnega avtomobila, potegnil za lase, jo brcnil in poškodoval, grozil pa tudi, da ji bo zažgal lase.

Sodišče je takrat sicer ugotovilo, da je fizični obračun začela ona, ko je prva vstopila v njegov osebni prostor, si želela priboriti ključe avtomobila in ga odrivala. Prav to je po mnenju sodišča, ko je sklep o prepovedi približevanja sprva umaknilo, prepričalo, da ni bila zgolj nemočna žrtev nasilja, temveč sta bila oba aktivno udeležena v medsebojnem sporu, ki se je nato zaradi njegove pretirano grobe reakcije končal z njeno poškodbo. Sodišče je še opozorilo, da sta bila mladoletna otroka izpostavljena intenzivnim konfliktom staršev, ki sta ustvarjala izjemno negativno vzdušje, ob tem pa se bolj kot z doživljanjem otrok ukvarjala z medsebojnimi spori in delitvijo skupnega premoženja.

Mladoletna otroka sta bila izpostavljena intenzivnim konfliktom staršev, ki sta ustvarjala izjemno negativno vzdušje. FOTO: Uroš Hočevar

Sodišče prve stopnje je torej sklenilo, da je ženska v čustveni stiski zaradi nerazrešene družinske situacije, ne pa zaradi enostranskega psihičnega pritiska partnerja. Oba sta prispevala k nerazrešeni situaciji in sta težko prenašala prisotnost drugega, napetost v njunem odnosu je naraščala, ob tem pa je bil on tisti, ki se je zavedal, da partnerico družinska situacija spravlja v velik stres in pri njej sproža burne čustvene odzive, a se je ni trudil pomiriti, temveč jo je s svojim vedenjem še zaostroval.

A po mnenju višjega sodišča je prav to zaostrovanje pripeljalo do fizičnega in psihičnega nasilja, do nevzdržnega položaja, ki bi lahko eskaliral v še kaj hujšega. »Šlo je za spor razhajajočih se partnerjev, v katerem je bilo veliko psihičnega in tudi fizičnega nasilja, ki ga je največkrat izzval prav on,« so opozorili višji sodniki in torej opozorili, da je napačno razumevanje, da predlagateljica ni bila žrtev nasilja, zato ker se je enakopravno zoperstavljala. Ko je sodišče sprva njemu izreklo ukrep prepustitve stanovanja v skupni lasti, je ravnalo pravilno.

A ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je nasprotni udeleženec izrečeni ukrep spoštoval, da ne bivata več skupaj in tudi da se je možakar udeležil individualnega svetovanja v okviru Društva za nenasilno komunikacijo ter »izkazuje ustrezno kritičnost do svojega ravnanja«, zaradi česar se bo sposoben vzdržati provokativnih in agresivnih vedenj v njeni prisotnosti, za ukrep dejansko ni bilo več potrebe. Zato so ga skrajšali do dneva, ko so bile te okoliščine ugotovljene.