SOJENJE
Z zidarskih odrov za rešetke
Gradbinec Krasniqi podpisal sporazum o priznanju krivde. Predlagana kazen je osem let zapora.
Odpri galerijo
Agim Krasniqi se bo za osem let preselil v zapor. FOTO: Nada Černič Cvetanovski
KRŠKO – Bilo je lani pred sodnimi počitnicami, ko je v sodno dvorano Okrožnega sodišča Krško vkorakala četa odvetnikov, z njimi pa ata Agim in sin Kushtrim Krasniqi. Agimove snahe oziroma Kushtrimove žene Inide, ki je tudi soobtožena gospodarskega kriminala, ni bilo zraven, saj krivde ne namerava priznati. Moška pa sta nekako privolila v to, da se s tožilstvom pogovorita in skleneta sporazum o priznanju krivde in višini kazni. Medtem ko se sin še pogaja, je po slabem letu oziroma, kot so povedali vpleteni, po dobrih sedmih mesecih trdih in napornih pogajanj zadeva Agim Krasniqi že skoraj končana. Krasniqi, ki so mu na 150 straneh obtožnice očitali številne malverzacije in milijonska oškodovanja upnikov in delavcev, nato pa jo še razširili in ji pridružili še 16 kazenskih zadev, ki so tekle proti njemu, je zdaj sporazum, ki je spisan na sto straneh, podpisal. Za Agima je dogovorjena kazen osem let zapora in plačilo 252.000 evrov stranske denarne kazni.
»To je verjetno najobsežnejši in najkompleksnejši sporazum, kar jih je bilo doslej sprejetih v Sloveniji,« je prepričan višji državni tožilec Robert Renier. Pojasnil je, da so s sporazumom poleg osnovne obtožbe oškodovanja upnikov rešili še 16 zadev, ki se nanašajo na oškodovanje pravic delavcev, zaposlovanje na črno, ponarejanje listin, vsa kazniva dejanja pa spadajo v obdobje 2011–2015, ko je bil zdaj 65-letni Agim Krasniqi direktor in lastnik družbe Timi Krško. To je bila matična družba, ob njej pa je s sinom ustanovil še kup satelitskih oziroma slamnatih družb, prek katerih je posloval in goljufal. Družbe M Princ, Dizi-kom, Timi-Kas, Avnor, Timi Eko, KK inženiring, Bu-ka in druge so bile registrirane za dejavnost gradbeništva in so na videz delovale kot neodvisne. S sinom sta jih prikazovala kot podizvajalce, čeprav ta podjetja niso imela nobene gradbene mehanizacije. Na nekatere slamnate družbe je prezaposlil delavce matičnih podjetij, zanje pa ni plačeval davkov in prispevkov. Ko je družba Timi postala plačilno nesposobna, je začel Agim Krasniqi v dogovoru s sinom finančne tokove na goljufiv način preusmerjati na družbo Timi-Kas, zaradi česar so bili upniki v izvršilnih postopkih neuspešni pri izterjavi dolga. Tako naj bi na to družbo prenesel več kot tri milijone evrov. Ko je bil Timi-Kas plačilno nesposoben, je finančne tokove preusmerjal na Timi Eko itd. Obtoženi so ves čas vodili družbe tako, da so izigrali upnike in jih skupaj oškodovali za okrog pet milijonov evrov. Izkazalo se je, da je imela družba Timi v času plačilne nesposobnosti osem milijonov prometa in bi lahko poplačala svoje obveznosti, vendar je zaradi preusmerjenih finančnih tokov na tekoči račun prejela le nekaj sto tisoč evrov nakazil. Krasniqi je tako oškodoval številne upnike, med njimi je tudi nekaj sto delavcev, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije.
Sodišče je sporazum o priznanju krivde in višini kazni sprejelo, vendar sodbe še ni izreklo. Borut Škerlj, ki poleg Adama Molana zastopa Agima Krasniqija, je nagovoril sodnika Gojmira Pešca, naj bo pri odmeri kazni milosten in naj mu izreče nižjo kazen, kot je dogovorjena v sporazumu. Po njegovem mnenju je krško tožilstvo na splošno preveč strogo, poleg tega je tovrstnih kaznivih dejanj v Sloveniji veliko in Krasniqi ni izjema, sodišče pa naj bi upoštevalo še obdolženčevo zdravstveno stanje. Tožilec Renier je bil nemalo začuden nad takim predlogom. »Pogajanja so trajala sedem mesecev, bila so trda in naporna, upoštevane so bile vse okoliščine, zato tožilstvo ne bo spreminjalo stališča ali odstopilo od sankcije, ki je bila določena,« je bil odločen.
Izkazalo se je, da je imela družba Timi v času plačilne nesposobnosti osem milijonov prometa in bi lahko poplačala svoje obveznosti.
»To je verjetno najobsežnejši in najkompleksnejši sporazum, kar jih je bilo doslej sprejetih v Sloveniji,« je prepričan višji državni tožilec Robert Renier. Pojasnil je, da so s sporazumom poleg osnovne obtožbe oškodovanja upnikov rešili še 16 zadev, ki se nanašajo na oškodovanje pravic delavcev, zaposlovanje na črno, ponarejanje listin, vsa kazniva dejanja pa spadajo v obdobje 2011–2015, ko je bil zdaj 65-letni Agim Krasniqi direktor in lastnik družbe Timi Krško. To je bila matična družba, ob njej pa je s sinom ustanovil še kup satelitskih oziroma slamnatih družb, prek katerih je posloval in goljufal. Družbe M Princ, Dizi-kom, Timi-Kas, Avnor, Timi Eko, KK inženiring, Bu-ka in druge so bile registrirane za dejavnost gradbeništva in so na videz delovale kot neodvisne. S sinom sta jih prikazovala kot podizvajalce, čeprav ta podjetja niso imela nobene gradbene mehanizacije. Na nekatere slamnate družbe je prezaposlil delavce matičnih podjetij, zanje pa ni plačeval davkov in prispevkov. Ko je družba Timi postala plačilno nesposobna, je začel Agim Krasniqi v dogovoru s sinom finančne tokove na goljufiv način preusmerjati na družbo Timi-Kas, zaradi česar so bili upniki v izvršilnih postopkih neuspešni pri izterjavi dolga. Tako naj bi na to družbo prenesel več kot tri milijone evrov. Ko je bil Timi-Kas plačilno nesposoben, je finančne tokove preusmerjal na Timi Eko itd. Obtoženi so ves čas vodili družbe tako, da so izigrali upnike in jih skupaj oškodovali za okrog pet milijonov evrov. Izkazalo se je, da je imela družba Timi v času plačilne nesposobnosti osem milijonov prometa in bi lahko poplačala svoje obveznosti, vendar je zaradi preusmerjenih finančnih tokov na tekoči račun prejela le nekaj sto tisoč evrov nakazil. Krasniqi je tako oškodoval številne upnike, med njimi je tudi nekaj sto delavcev, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije.
To je verjetno najobsežnejši in najkompleksnejši sporazum, kar jih je bilo doslej sprejetih v Sloveniji.
Sodišče je sporazum o priznanju krivde in višini kazni sprejelo, vendar sodbe še ni izreklo. Borut Škerlj, ki poleg Adama Molana zastopa Agima Krasniqija, je nagovoril sodnika Gojmira Pešca, naj bo pri odmeri kazni milosten in naj mu izreče nižjo kazen, kot je dogovorjena v sporazumu. Po njegovem mnenju je krško tožilstvo na splošno preveč strogo, poleg tega je tovrstnih kaznivih dejanj v Sloveniji veliko in Krasniqi ni izjema, sodišče pa naj bi upoštevalo še obdolženčevo zdravstveno stanje. Tožilec Renier je bil nemalo začuden nad takim predlogom. »Pogajanja so trajala sedem mesecev, bila so trda in naporna, upoštevane so bile vse okoliščine, zato tožilstvo ne bo spreminjalo stališča ali odstopilo od sankcije, ki je bila določena,« je bil odločen.
