ODŠKODNINA
Za 625 dni rešetk hoče 160.000 evrov
Milan Volgemut bi se z iztoženo odškodnino preselil v tujino. Umoril naj bi gostilničarja Franca Klinca, na drugem sojenju so ga spoznali za nedolžnega.
Odpri galerijo
PTUJ – Slabih pet let in pol je že minilo, odkar je natakarica v gostišču Deta na Ptuju ob jutranjem prihodu na delovno mesto doživela najhujši šok v svojem življenju. V mlaki krvi je našla ustreljenega 59-letnega lastnika priljubljene ptujske gostilne Branka Franca Klinca.
Njegova likvidacija je še do danes neraziskana, čeprav so preiskovalci (po njihovem mnenju) našli dovolj dokazov, da so za umor kazensko ovadili takrat 52-letnega upokojenega policista Milana Volgemuta iz Zabovcev, vasice nedaleč od Ptuja.
Že slab mesec po umoru so ga policisti vtaknili v priporniško celico, kjer je preživel skoraj dve leti. Natančneje 625 dni je trajala kalvarija Milana Volgemuta po slovenskih zaporniških celicah. Kaj je pretrpel v tem času, je opisal sam. »Ko si enkrat v priporu, si odpisan. S sodbo na 20 let zapora pa mrtev,« je dejal, medtem ko je sodniku Aleksandru Turku pojasnjeval, zakaj se je odločil zoper državo vložiti odškodninsko tožbo. Za čas, ki ga je po nedolžnem prestal v priporu, psihične in fizične bolečine oziroma poškodbe, ki jih je medtem utrpel, od slovenske države zahteva 160.000 evrov odškodnine.
Milana Volgemuta so sprva na ptujskem sodišču spoznali krivega umora in ga obsodili na 20 let zapora. Zatem so višji sodniki ugodili njegovi pritožbi in zadevo vrnili v ponovno sojenje. Ker v ptujski hiši pravice ni bilo več »neokuženega« sodnika, so morali zadevo preseliti v Mursko Soboto, kjer pa so na presenečenje vseh Milana Volgemuta oprostili. Zatem je sodbo potrdilo še višje sodišče.
»Čeprav sem bil na koncu postopka spoznan za nedolžnega, marsikdo ne verjame, da tega res nisem storil. Ljudje so še vedno v dvomih. Vse zaupanje v okolju se je porušilo. Ostal sem ožigosan, ljudje, med njimi tudi nekdanji prijatelji, se me izogibajo. V Sloveniji se nimam kam umakniti, zateči. Ljudje dvomijo o moji nedolžnosti, saj policija primera ni raziskala. Ne ostane mi drugega, kot da se odselim v tujino. Za to potrebujem denar. Če mi je država povzročila škodo, naj zdaj tudi plača odškodnino,« je nadaljeval.
Milan Volgemut pa zahtevane odškodnine ne želi samo zaradi časa, ki ga je moral prestati za rešetkami, ampak tudi zaradi odnosa pravosodnih policistov. »V priporu si kot pišče, prepuščen na milost in nemilost, popolnoma nemočen. Upravniku pripora sem napisal 50 pritožb, do njega sta prišli dve. Vse druge so pazniki pridržali, raztrgali, vrgli v koš. Ves čas sem imel v mislih: mene bodo tukaj ubili, jaz sem odpisan. Vsak teden sem imel v jetniški celici kontrolo. Med pazniki sem bil osovražen, ker pri kontroli nisem želel sodelovati. Trikrat so me oklofutali in zbrcali. Vsi so bili pri direktorju zapora zaslišani, vse so zanikali. Če ne bi imel podpore domačih, bi se zategnil, obesil,« je sklenil Milan Volgemut.
Pred sodiščem sta pričala tudi pravosodna policista iz Maribora in Murske Sobote. Oba sta ocenila, da je bil Milan Volgemut nadpovprečno težaven pripornik. Sodišče bi verjetno že včeraj končalo sojenje, če ne bi čakalo na dopolnitev izvedeniškega mnenja psihiatrične stroke.
Od tega se sodišče nadeja, da bo dobilo odgovore, kakšne težave je imel Milan Volgemut, preden se je znašel v priporniški celici, in kakšne ima zdaj, ko je celih 625 dni preživel za zapahi. Sojenje se bo najverjetneje končalo konec maja, ko je razpisana nova obravnava, in pričakovati je, da bo sodnik razglasil, koliko bodo prisodili nekdanjemu policistu.
Zanimivo je, da se organi pregona kljub pravnomočni oprostitvi Milana Volgemuta nikoli več niso resno ukvarjali z odkrivanjem morilca Branka Klinca. Po petih letih je namreč umor ptujskega gostilničarja še vedno neraziskan, neuradno pa smo izvedeli, da so zadevo potisnili v predal, na kartoteki se nabira prah. Toda družina Branka Klinca si želi izvedeti, zakaj je moral umreti podjetnik.
O tem, kaj je botrovalo njegovi smrti, v najstarejšem slovenskem mestu še vedno kroži veliko govoric. Nemalo je tistih, ki so prepričani, da morilec živi med njimi, drugi pa trdijo, da so bile za Branka Klinca usodne povezane z nekdanjim jugom skupne države.
Njegova likvidacija je še do danes neraziskana, čeprav so preiskovalci (po njihovem mnenju) našli dovolj dokazov, da so za umor kazensko ovadili takrat 52-letnega upokojenega policista Milana Volgemuta iz Zabovcev, vasice nedaleč od Ptuja.
Doma je ožigosan
Že slab mesec po umoru so ga policisti vtaknili v priporniško celico, kjer je preživel skoraj dve leti. Natančneje 625 dni je trajala kalvarija Milana Volgemuta po slovenskih zaporniških celicah. Kaj je pretrpel v tem času, je opisal sam. »Ko si enkrat v priporu, si odpisan. S sodbo na 20 let zapora pa mrtev,« je dejal, medtem ko je sodniku Aleksandru Turku pojasnjeval, zakaj se je odločil zoper državo vložiti odškodninsko tožbo. Za čas, ki ga je po nedolžnem prestal v priporu, psihične in fizične bolečine oziroma poškodbe, ki jih je medtem utrpel, od slovenske države zahteva 160.000 evrov odškodnine.
Milana Volgemuta so sprva na ptujskem sodišču spoznali krivega umora in ga obsodili na 20 let zapora. Zatem so višji sodniki ugodili njegovi pritožbi in zadevo vrnili v ponovno sojenje. Ker v ptujski hiši pravice ni bilo več »neokuženega« sodnika, so morali zadevo preseliti v Mursko Soboto, kjer pa so na presenečenje vseh Milana Volgemuta oprostili. Zatem je sodbo potrdilo še višje sodišče.
»Čeprav sem bil na koncu postopka spoznan za nedolžnega, marsikdo ne verjame, da tega res nisem storil. Ljudje so še vedno v dvomih. Vse zaupanje v okolju se je porušilo. Ostal sem ožigosan, ljudje, med njimi tudi nekdanji prijatelji, se me izogibajo. V Sloveniji se nimam kam umakniti, zateči. Ljudje dvomijo o moji nedolžnosti, saj policija primera ni raziskala. Ne ostane mi drugega, kot da se odselim v tujino. Za to potrebujem denar. Če mi je država povzročila škodo, naj zdaj tudi plača odškodnino,« je nadaljeval.
Težavni pripornik
Milan Volgemut pa zahtevane odškodnine ne želi samo zaradi časa, ki ga je moral prestati za rešetkami, ampak tudi zaradi odnosa pravosodnih policistov. »V priporu si kot pišče, prepuščen na milost in nemilost, popolnoma nemočen. Upravniku pripora sem napisal 50 pritožb, do njega sta prišli dve. Vse druge so pazniki pridržali, raztrgali, vrgli v koš. Ves čas sem imel v mislih: mene bodo tukaj ubili, jaz sem odpisan. Vsak teden sem imel v jetniški celici kontrolo. Med pazniki sem bil osovražen, ker pri kontroli nisem želel sodelovati. Trikrat so me oklofutali in zbrcali. Vsi so bili pri direktorju zapora zaslišani, vse so zanikali. Če ne bi imel podpore domačih, bi se zategnil, obesil,« je sklenil Milan Volgemut.
Pred sodiščem sta pričala tudi pravosodna policista iz Maribora in Murske Sobote. Oba sta ocenila, da je bil Milan Volgemut nadpovprečno težaven pripornik. Sodišče bi verjetno že včeraj končalo sojenje, če ne bi čakalo na dopolnitev izvedeniškega mnenja psihiatrične stroke.
Med pazniki sem bil osovražen, ker pri kontroli nisem želel sodelovati. Trikrat so me oklofutali in zbrcali.
Od tega se sodišče nadeja, da bo dobilo odgovore, kakšne težave je imel Milan Volgemut, preden se je znašel v priporniški celici, in kakšne ima zdaj, ko je celih 625 dni preživel za zapahi. Sojenje se bo najverjetneje končalo konec maja, ko je razpisana nova obravnava, in pričakovati je, da bo sodnik razglasil, koliko bodo prisodili nekdanjemu policistu.
Morilec je na prostosti
Zanimivo je, da se organi pregona kljub pravnomočni oprostitvi Milana Volgemuta nikoli več niso resno ukvarjali z odkrivanjem morilca Branka Klinca. Po petih letih je namreč umor ptujskega gostilničarja še vedno neraziskan, neuradno pa smo izvedeli, da so zadevo potisnili v predal, na kartoteki se nabira prah. Toda družina Branka Klinca si želi izvedeti, zakaj je moral umreti podjetnik.
20 let zapora so mu najprej prisodili.
O tem, kaj je botrovalo njegovi smrti, v najstarejšem slovenskem mestu še vedno kroži veliko govoric. Nemalo je tistih, ki so prepričani, da morilec živi med njimi, drugi pa trdijo, da so bile za Branka Klinca usodne povezane z nekdanjim jugom skupne države.