NA SODIŠČU
Za bratovo operacijo obljubil le pijačo
Mariborčan Stanko Raner zanika, da bi poskušal podkupiti Uroša Smiljića. Ta naj bi pospeševal zdravniške obravnave.
Odpri galerijo
Da Uroša Smiljića pozna že več let, spoznal pa da ga je prek prijatelja, je na ljubljanskem okrožnem sodišču povedal eden od obtoženih iz tako imenovane afere s preskakovanjem čakalnih vrst Stanko Raner. Upokojeni Mariborčan je poskušal po očitkih iz obtožnice za svojega brata, ki je bil hospitaliziran v Ljubljani, urediti operacijo žolčnih kamnov. Kot mu očita tožilstvo, je poklical Smiljića in ga prosil, naj posreduje za njegovega brata, dejal pa mu je tudi, »naj ne skrbi, da bosta že porihtala«, s tem pa zagrešil kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril. Smiljić je nato posredoval pri zdravniku Radu Janši in se dogovoril, da bo sprejel obtoženčevega brata.
A kot je včeraj na sodišču dejal Raner, ni šlo za nikakršno podkupovanje, temveč le prošnjo za uslugo. Kot je bilo mogoče razumeti iz njegovih besed, je Smiljića poklical, ker je bil njegov brat hospitaliziran v Ljubljani, kjer ni poznal nikogar razen njega, in je hotel, da bi kdo preveril, kaj je z njim. »Da bosta že porihtala« pa je pomenilo le, da se bosta videla v Mariboru na kakšni pijači, da mu poplača to uslugo, in ni bilo mišljeno kot plačilo, je dejal na sodišču. Prav tako pa na koncu njegov brat sploh ni bil operiran tam, temveč v Slovenj Gradcu.
Med obtoženimi je tudi Ivan Miklič, ki naj bi v letu 2016 s 4000 evri podkupil Smiljića za to, da je ta prek vrste njegovi materi uredil hospitalizacijo in zdravniška pregleda pri Janši. Že v preiskavi je trdil, da se je občasno dobil s Smiljićem, ki ga pozna prek poslovne vezi, na kavi, in ob neki priložnosti mu je ta povedal, da večkrat komu pomaga, »da ga v UKC Ljubljana obravnavajo hitreje, in ne kot zadnjo rupo na sviralu«. To si je Miklič zapomnil, in ko je imela mati zdravstvene težave, ga je prosil, ali mu lahko pomaga. Ni pa mu dal nikakršne nagrade. Miklič, ki je v teh dneh na sodišču dopolnil svoj zagovor, trdi, da je njegovo podjetje Digit, ki se je sicer ukvarjalo z dobavo živilskih izdelkov, želelo vstopiti tudi v posel z dializnim materialom, ki bi ga nabavljalo pri nemškem distributerju. Smiljić pa naj bi bil posrednik med podjetjem Digit in nemškim distributerjem, za kar mu je plačal 4000 evrov posredniške provizije.
V naši največji bolnišnici naj bi več let veljal za nekakšno sivo eminenco, ki lahko uredi kar koli.
A kot je včeraj na sodišču dejal Raner, ni šlo za nikakršno podkupovanje, temveč le prošnjo za uslugo. Kot je bilo mogoče razumeti iz njegovih besed, je Smiljića poklical, ker je bil njegov brat hospitaliziran v Ljubljani, kjer ni poznal nikogar razen njega, in je hotel, da bi kdo preveril, kaj je z njim. »Da bosta že porihtala« pa je pomenilo le, da se bosta videla v Mariboru na kakšni pijači, da mu poplača to uslugo, in ni bilo mišljeno kot plačilo, je dejal na sodišču. Prav tako pa na koncu njegov brat sploh ni bil operiran tam, temveč v Slovenj Gradcu.
Odpuščen in spet zaposlen
Kot smo poročali, je bil glavni akter celotne zgodbe, skladiščnik v UKC Ljubljana Smiljić, po izbruhu afere odpuščen, a so ga morali po odločitvi sodišča vzeti nazaj v službo. V naši največji bolnišnici naj bi več let veljal za nekakšno sivo eminenco, ki lahko uredi kar koli. Od aprila do julija 2016 je tako sodeloval tudi z Janšo. V enem primeru naj bi, denimo, Janša zato od Smiljića sprejel obljubo nedovoljene koristi, in sicer izdelavo nadstreška na svojem vikendu v Bohinjski Beli, izgradnjo tuš kabine v svojem stanovanju v Trubarjevi ulici v Ljubljani ter nabavo različnih gospodinjskih aparatov za kuhinjo v istem stanovanju. Janša sicer zatrjuje, da je vse zdravstvene storitve, za katere ga tožilstvo bremeni v obtožbi, opravil zunaj svojega rednega dela, zaradi česar nihče iz čakalne vrste za tiste dni ni izpadel in s tem menda ni prizadel pravic drugih.Med obtoženimi je tudi Ivan Miklič, ki naj bi v letu 2016 s 4000 evri podkupil Smiljića za to, da je ta prek vrste njegovi materi uredil hospitalizacijo in zdravniška pregleda pri Janši. Že v preiskavi je trdil, da se je občasno dobil s Smiljićem, ki ga pozna prek poslovne vezi, na kavi, in ob neki priložnosti mu je ta povedal, da večkrat komu pomaga, »da ga v UKC Ljubljana obravnavajo hitreje, in ne kot zadnjo rupo na sviralu«. To si je Miklič zapomnil, in ko je imela mati zdravstvene težave, ga je prosil, ali mu lahko pomaga. Ni pa mu dal nikakršne nagrade. Miklič, ki je v teh dneh na sodišču dopolnil svoj zagovor, trdi, da je njegovo podjetje Digit, ki se je sicer ukvarjalo z dobavo živilskih izdelkov, želelo vstopiti tudi v posel z dializnim materialom, ki bi ga nabavljalo pri nemškem distributerju. Smiljić pa naj bi bil posrednik med podjetjem Digit in nemškim distributerjem, za kar mu je plačal 4000 evrov posredniške provizije.