ODŠKODNINA
Za duševne bolečine 15 tisočakov
Borutu Brezovarju mora država plačati odškodnino. Zahteval je kar 97.000 evrov.
Odpri galerijo
Borut Brezovar se je s položaja prvega inšpektorja za delo moral posloviiti po 18 letih, čeprav je računal na še en mandat. FOTO: Uroš Hočevar
LJUBLJANA – Borut Brezovar se je moral s položaja glavnega inšpektorja za delo pred osmimi leti posloviti zaradi ugotovitev in priporočil protikorupcijske komisije. A ker je slednja pri teh ravnala protipravno, mu mora država plačati odškodnino. Po sodbi okrožnega sodišča mu mora poleg 22.488 evrov denarnega obliža plačati še obresti, ki se jih je od avgusta 2013 že zdaj nabralo za dobrih 10 tisočakov, in mu vrniti slabih 9000 evrov pravdnih stroškov.
Vlada Boruta Pahorja je Brezovarja, ki je bil na čelu inšpektorata za delo 18 let, aprila 2011 razrešila na predlog takratnega ministra za delo Ivana Svetlika oziroma na poziv protikorupcijske komisije. Ta je prejela več prijav suma korupcije, poleg očitka, da pri kopici prijav ni dovolj učinkovito ukrepal, da bi zaščitil temeljne pravice delavcev, in da je pomanjkljivo ukrepal v postopkih, povezanih z Vegradom, pa so v javnosti odmevala njegova številna predavanja, saj je za plačilo dlje sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije.
Brezovar se je kljub zanikanju očitkov v dogovoru z ministrom umaknil s položaja in se julija 2012 predčasno upokojil. Prepričan, da mu je bila zaradi ravnanja komisije, ki jo je takrat vodil Goran Klemenčič in ki mu je očitala več nepravilnosti pri delu, storjena krivica, je s tožbo od države terjal 59.473 evrov. Sodišče ga je pravnomočno zavrnilo, pritrdilo pa mu je vrhovno sodišče, ki je pravnomočno sodbo spremenilo in presodilo, da je njegov zahtevek utemeljen.
Tako je okrožno sodišče v ponovljenem sojenju odločalo le še o višini odškodnine, pri čemer je Brezovar svoj zahtevek zvišal na 97 tisočakov. A je njegov izkupiček na koncu vendarle manjši, saj mu je sodišče prisodilo skupno 22.488 evrov.
V to je všteto 1473 evrov razlike v plači med aprilom 2011, ko je bil po razrešitvi razporejen na delovno mesto sekretarja inšpektorata za delo z nižjo plačo, in junijem 2012, ko se je predčasno upokojil, izguba zaradi zmanjšanja predavanj in prekinitve sodelovanja v organih EU v letu 2011 v višini dobrih 6000 evrov in 15 tisočakov za nepremoženjsko škodo, kolikor je tudi zahteval.
To naj bi poplačalo duševne bolečine ob reakciji družbe, družine in sodelavcev ter zdravstvene težave, ki so bile posledica stresa po izbruhu afere, ne da bi sodišče pri odločanju o tem k sodelovanju pritegnilo izvedenca. Sodišče mu je tudi verjelo, da je bil strokovno in poklicno diskreditiran, kar je težko ali nemogoče popraviti. Celotno zadevo je namreč občutil kot »socialni uboj«, je pojasnjeval.
Hkrati je sodišče zavrnilo zahtevek za izgubo zaradi predčasne upokojitve, saj prikrajšanja v pokojnini ni ugotovilo, zastaranje pa je razlog za zavrnitev zahtevka za prikrajšanje zaradi nižje izplačane odpravnine.
Sodba še ni pravnomočna.
KPK je pri ugotovitvah in priporočilih v zvezi z Brezovarjem ravnal protipravno. FOTO: Jure Eržen
Vlada Boruta Pahorja je Brezovarja, ki je bil na čelu inšpektorata za delo 18 let, aprila 2011 razrešila na predlog takratnega ministra za delo Ivana Svetlika oziroma na poziv protikorupcijske komisije. Ta je prejela več prijav suma korupcije, poleg očitka, da pri kopici prijav ni dovolj učinkovito ukrepal, da bi zaščitil temeljne pravice delavcev, in da je pomanjkljivo ukrepal v postopkih, povezanih z Vegradom, pa so v javnosti odmevala njegova številna predavanja, saj je za plačilo dlje sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije.
Brezovar se je kljub zanikanju očitkov v dogovoru z ministrom umaknil s položaja in se julija 2012 predčasno upokojil. Prepričan, da mu je bila zaradi ravnanja komisije, ki jo je takrat vodil Goran Klemenčič in ki mu je očitala več nepravilnosti pri delu, storjena krivica, je s tožbo od države terjal 59.473 evrov. Sodišče ga je pravnomočno zavrnilo, pritrdilo pa mu je vrhovno sodišče, ki je pravnomočno sodbo spremenilo in presodilo, da je njegov zahtevek utemeljen.
Tako je okrožno sodišče v ponovljenem sojenju odločalo le še o višini odškodnine, pri čemer je Brezovar svoj zahtevek zvišal na 97 tisočakov. A je njegov izkupiček na koncu vendarle manjši, saj mu je sodišče prisodilo skupno 22.488 evrov.
V to je všteto 1473 evrov razlike v plači med aprilom 2011, ko je bil po razrešitvi razporejen na delovno mesto sekretarja inšpektorata za delo z nižjo plačo, in junijem 2012, ko se je predčasno upokojil, izguba zaradi zmanjšanja predavanj in prekinitve sodelovanja v organih EU v letu 2011 v višini dobrih 6000 evrov in 15 tisočakov za nepremoženjsko škodo, kolikor je tudi zahteval.
Sodišče je verjelo Borutu Brezovarju, da je celotno zadevo ob izbruhu afere občutil kot »socialni uboj«.
To naj bi poplačalo duševne bolečine ob reakciji družbe, družine in sodelavcev ter zdravstvene težave, ki so bile posledica stresa po izbruhu afere, ne da bi sodišče pri odločanju o tem k sodelovanju pritegnilo izvedenca. Sodišče mu je tudi verjelo, da je bil strokovno in poklicno diskreditiran, kar je težko ali nemogoče popraviti. Celotno zadevo je namreč občutil kot »socialni uboj«, je pojasnjeval.
Hkrati je sodišče zavrnilo zahtevek za izgubo zaradi predčasne upokojitve, saj prikrajšanja v pokojnini ni ugotovilo, zastaranje pa je razlog za zavrnitev zahtevka za prikrajšanje zaradi nižje izplačane odpravnine.
Sodba še ni pravnomočna.
