Za namerno širjenje bolezni 15 let kehe

Bolnik ima diagnosticiran covid-19 in se več kot nespametno odloči, da bo virus naklepno širil med soljudi. Oseba, ki jo je okužil, zaradi koronavirusa umre. Ali je to kaznivo dejanje in kakšno, smo povprašali znanega kazenskega odvetnika Borisa Grobelnika: »Je, lahko tudi zelo hudo – šlo bi celo za uboj!«

Enako, kot bi širil HIV

Ne le kazni in globe, ki v teh koronavirusnih časih pretijo kršiteljem odredb in ukrepov, kazenski zakonik za razne nepridiprave predvideva celo zaporne kazni. V sredini zgodbi o domnevnem izginotju treh milijonov zaščitnih mask, ki pa naj jih v resnici sploh ne bi bilo, je policija začela preiskovati sum kaznivega dejanja poslovne goljufije. Za to je zagrožena kazen do petih let zapora, če bi vlada maske že plačala in jih ne bi dobila, pa zaradi pridobljene velike premoženjske koristi celo do 10 let.
V kazenski zakonodaji imamo tudi člen, ki govori, kaj lahko na sodišču doleti nekoga, ki zagreši kaznivo dejanje po 177. členu kazenskega zakonika, ta govori o prenašanju nalezljivih bolezni. Morda zadnji primer, ki smo ga izbrskali v sodni praksi, da je bil nekdo za to kaznivo dejanje pravnomočno obsojen, je sicer star že skoraj 20 let. Direktorja slovenskega hotela so spoznali za krivega, ker pristojnih ni pravočasno obvestil o sumu, da se je v njihovem hotelu zgodila zastrupitev oziroma infekcija s hrano. Zadeva je ušla z vajeti in doživeli smo epidemijo črevesne bolezni. Doletela ga je denarna kazen 2000 evrov.
Čeprav so glede epidemije koronavirusa v Sloveniji sprejeti najstrožji varnostni ukrepi, bo to kaznivo dejanje morda znova postalo aktualno, meni Grobelnik. »Zakonodaja namreč veleva, da se tistega, ki ne ravna po predpisih, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje in preprečevanje nalezljivih bolezni (neupoštevanje ukrepov zaprtja lokalov, prepovedi prireditev ...) ter s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če pa ima taka odločitev za posledico smrt nekoga, je zagrožena kazen zapora od pet do osem let.«

Še veliko veliko strožja kazen bi v tem času doletela po odvetnikovem mnenju še bolj nespametnega storilca kaznivega dejanja. »Če bi nekdo vedel, da ima nalezljivo bolezen covid-19, in bi ravnal z namenom, da jo namerno ali naklepno širi ter s tem povzročil smrt neke osebe, bi ga lahko preganjali tudi zaradi uboja. Sodna teorija kot primer navaja virusne bolezni HIV.«
V komentarju kazenskega zakonika zasledimo besede: »Poseben pravni primer je vprašanje širjenja virusa HIV kot povzročitelja aidsa. Okuženi s HIV, ki se lastne okuženosti zaveda, bi lahko storil kaznivo dejanje uboja, ko bi smrtonosno bolezen prenesel bodisi na žrtev bodisi z okuženimi predmeti ali s spolnimi dejanji. Ob smrti oškodovanca bi bilo kaznivo dejanje dokončano, sicer pa bi ostalo pri poskusu.« Za uboj ali poskus uboja je sicer predpisana kazen zapora od pet do 15 let.


Zaradi katerega od milejših kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa bi lahko organi preganjali tudi nekoga, ki bi ravnal malomarno: če bi denimo vedel, da je bil v tesnem stiku z okuženo osebo, pa bi lahkomiselno mislil, da se sam ni okužil ter da ne bo okužil drugega.