Za nesrečo kriva oba
Ko je voznica prehitevala kmetijski traktor, ko je ta že zavijal levo čez nasprotno smerno vozišče na dovozno pot za bencinski servis in trgovino, sta vozili trčili. Voznica je bila spoznana za krivo v prekrškovnem postopku, v civilnem pa je sodišče krivdo razdelilo.
Podana njena sokrivda
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenca zaključilo, da bi morala voznica pred seboj zaznati voznika traktorja, ki je zapeljal levo, saj je bila v trenutku, ko je začela prehitevati, od 20 do 22 m oddaljena od mesta prometne nesreče, pri čemer je traktorist v tem trenutku s svojim sprednjim levim delom že zapeljal čez sredinsko črto. Ločilno črto je prevozila pred voznikom traktorja ter bi lahko opazila njegovo namero, da bo zavil levo, zato je podana njena sokrivda.
Traktorist svoje namere ni pravilno nakazal niti se ni prepričal, da lahko zavije varno, voznica pa je tudi kršila cestnoprometne predpise.
Ljutomersko okrajno sodišče jo je novembra 2019 spoznalo za odgovorno za prekršek in ji izreklo opomin. A v odškodninskem sporu sodišče ni vezano na odločitev prekrškovnega sodišča, ima pa takšna sodba v pravdnem postopku zagotovo določeno dokazno težo. To v konkretnem primeru pomeni, da je bila v sodnem postopku pravnomočno ugotovljena kršitev cestnoprometnega predpisa, ki določa, da voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila, če je voznik, ki vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel vozilo pred seboj ali zavil v levo.
Strinjali so se s prvotno ugotovitvijo
Sodišče prve stopnje je tako v pravdi svojo odločitev o ugotovitvi sokrivde traktorista v deležu 70 odstotkov in voznice v preostalem sokrivde oprlo na mnenje izvedenca za raziskavo prometnih nezgod. Pritožbeno sodišče se je po pritožbah ukvarjalo z vprašanjem, ali je traktoristov delež soprispevka večji oziroma ali je morda izključno dogovoren za prometne nezgodo.
Višji sodniki so se strinjali s prvotno ugotovitvijo, da sta k nastanku prometne nezgode pripomogla oba udeleženca v že ugotovljenih deležih. In če je krivda obojestranska, odgovarja vsak za nastalo škodo v sorazmerju s stopnjo krivde, odškodninska odgovornost pa je sorazmerna stopnji krivde vsakega od voznikov, pri čemer je ob tehtanju stopnje sokrivde treba izhajati iz teže kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanega prispevka k nastanku prometne nesreče, pojasnjuje sodišče.
Voznica vztrajala
Voznica je vztrajala, da bi bila za nesrečo soodgovorna le, če bi vozila hitreje od 50 km na uro, kolikor je na tem delu ceste najvišja dovoljena hitrost, vozila pa je s hitrostjo manj kot 44 km na uro, poleg tega je bilo na spornem delu cestišča prehitevanje dovoljeno, cesta je bila razdeljena s prekinjeno sredinsko črto.
A kot poudarja sodišče, mora vsak voznik kljub najvišji dovoljeni hitrosti hitrost način vožnje prilagoditi tako, da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma ga ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Voznica je s tožbo zahtevala 4549, iztožila pa 3469 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Povrhu ji je sodišče povrnilo stroške postopka v znesku 1761 evrov. Takšno odločitev je potrdilo višje sodišče.
