KAZEN
Za smrt treh štiri leta zapora
Izudin Muminović je v avto naložil osem Sircev, trije so v nesreči umrli.
Odpri galerijo
Izudina Muminovića ne bodo izgnali.
FOTOGRAFIJi: Marko Feist
V solzah je včeraj bosanski državljan Izudin Muminović prosil ljubljansko sodnico Klavdijo Bercieri, naj ga po prestani kazni ne izžene iz Slovenije. »Tu imam otroka. Izgon bi ubil mene in otroka, to bi bila tragedija. Če se to zgodi, se bo zgodilo nekaj strašnega, to me bo dotolklo,« je povedal v sklepni besedi.
Tožilstvo je sicer zanj zaradi tihotapljenja migrantov predlagalo dve leti zapora in denarno kazen, za povzročitev nesreče, v kateri so umrli trije migranti, pa sedem let zapora, nato je predlagalo enotno kazen osem let in 11 mesecev zapora, potem pa naj ga sodišče za pet let še izžene iz države. A se sodišče za izgon ni odločilo, češ da obtoženec v Sloveniji ni bil le zaradi izvrševanja kaznivega dejanja, saj je tu živel, si ustvaril družino, tudi sicer pa menda ne pomeni tako velike grožnje slovenskemu pravnemu redu, da bi ga morali izgnati.
Tožilstvu ni sledilo niti pri odmeri kazni. Zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države mu je namreč naložilo eno leto in osem mesecev zapora ter denarno kazen 2500 evrov, za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti štiri leta, nato pa izreklo enotno kazen petih let in pol. Sodba še ni pravnomočna.
Muminović se je včeraj še pred izrekom sodbe v sklepni besedi prvič odločil spregovoriti o dogodkih z 28. novembra lani. Kot je dejal, je bil predviden le za spremstvo, saj bi tam morala biti dva avtomobila. Zaradi tega je imel menda pri sebi 13-letnega pastorka. »Ko sem ustavil, so kar skočili notri, dva pa sta ostala zunaj. Speljal sem, a so mi dejali, naj ustavim in peljem še njiju,« je povedal in dejal še, da se je v tistem trenutku bal zase in za otroka, da jima ne bi kaj naredili.
»Ker ne veš, kaj ti migranti nosijo s seboj,« je dodal. Tako sta skočila v avto še preostala dva in vsi skupaj naj bi začeli vpiti »go, go, go,« torej pojdi. Čez kakšnih 20 minut je dobil klic iz Bosne in Hercegovine, od koder je prišlo naročilo za spremstvo. Temu človeku je Muminović pojasnil situacijo, pa mu je dejal le, naj jih pač pelje, in prekinil. »Moram reči, da mi jih je bilo zelo žal. Rad pomagam,« je na sodišču še dejal Muminović. Moški, s katerim se je dogovarjal za prevoz, naj bi ga že tako dva dni prepričeval, naj sodeluje v zadevi. Na koncu se je torej odločil, da jih vseeno pelje, ker mu jih je bilo žal in ker jih je zeblo, poleg tega so mu povedali, da dva dni niso jedli.
O nesreči je povedal le, da je hotel prehiteti tovornjak in da je voda škropila na šipo, eden od migrantov ga je tedaj udaril po rami in ga povlekel, ne ve pa, zakaj. »Od takrat se ne spomnim nič,« je dejal.
Tožilstvo mu je sicer očitalo, da je v BMW X5, kjer je bil že njegov pastorek, zbasal še osem državljanov Sirije, ki so za pot plačali najmanj 500 evrov vsak, trem je ukazal, naj se zgnetejo v prtljažnik, pet pa jih je posadil na zadnjo klop, tako da so štirje sedeli, eden pa se je ulegel čez njihove noge. Želenega Trsta trije niso dosegli nikoli, saj se je okrog poldruge ure zjutraj med avtocestnima odsekoma Brezovica in Vrhnika v smeri proti Kopru zgodila nesreča. Muminović je v deževnem vremenu vozil kar 158 kilometrov na uro, prehitel je tovornjak, med vračanjem na vozni pas pa izgubil nadzor nad vozilom. Beemve se je začel odbijati od obcestnih robnikov in ograje, vrata prtljažnika so se odprla in vsi trije migranti, ki so bili v njem, so popadali na cesto. Dva sta umrla takoj, eden pa pozneje v bolnišnici.
Čeprav je obramba v sklepni besedi zatrjevala, da hitrost po mnenju izvedenca ni bila vzrok za nesrečo in da bi tega lahko iskali v ravnanju potnika, ki ga je potegnil za ramo, pa je sodišče ocenilo drugače, torej da je poleg ostrega zavoja v desno prav hitrost v neposredni vzročni zvezi s smrtjo mladih, ki so bili nepripeti. Sodnica je še opozorila, da je tam sicer dovoljena hitrost 130 kilometrov na uro, a v optimalnih razmerah. Ob slabi vidljivosti, ponoči in na mokri cesti pa bi bila primerna hitrost 100 na uro.
In čeprav je to, da naj bi nekdo voznika potegnil za ramo, na sodišču dejal tudi pastorek, sodišče tega ni verjelo.
Tudi migranti so to označili za laž, saj naj bi jim voznik zabičal, naj bodo čisto tiho. Zaradi tega, ker naj bi peljal zelo hitro, naj bi ga večkrat prosili, naj zmanjša hitrost. Eden od njih je med drugim povedal, da mu je po trčenju voznik celo ukazal, da ne sme povedati, kdo je vozil. Nato pa je zagledal fante na tleh, oblite s krvjo. »Ta prizor me še vedno preganja,« je dejal. Drugi je dejal, da naj bi jim nato dejal, naj pobegnejo, preden pride policija. Zato so res šli nekoliko stran, a so opazili prijatelje, ki so ležali na cesti.
Dejal je, da ga je potnik pred nesrečo potegnil za ramo.
Tožilstvo je sicer zanj zaradi tihotapljenja migrantov predlagalo dve leti zapora in denarno kazen, za povzročitev nesreče, v kateri so umrli trije migranti, pa sedem let zapora, nato je predlagalo enotno kazen osem let in 11 mesecev zapora, potem pa naj ga sodišče za pet let še izžene iz države. A se sodišče za izgon ni odločilo, češ da obtoženec v Sloveniji ni bil le zaradi izvrševanja kaznivega dejanja, saj je tu živel, si ustvaril družino, tudi sicer pa menda ne pomeni tako velike grožnje slovenskemu pravnemu redu, da bi ga morali izgnati.
Tožilstvu ni sledilo niti pri odmeri kazni. Zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države mu je namreč naložilo eno leto in osem mesecev zapora ter denarno kazen 2500 evrov, za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti štiri leta, nato pa izreklo enotno kazen petih let in pol. Sodba še ni pravnomočna.
Bal se je in smilili so se mu
Muminović se je včeraj še pred izrekom sodbe v sklepni besedi prvič odločil spregovoriti o dogodkih z 28. novembra lani. Kot je dejal, je bil predviden le za spremstvo, saj bi tam morala biti dva avtomobila. Zaradi tega je imel menda pri sebi 13-letnega pastorka. »Ko sem ustavil, so kar skočili notri, dva pa sta ostala zunaj. Speljal sem, a so mi dejali, naj ustavim in peljem še njiju,« je povedal in dejal še, da se je v tistem trenutku bal zase in za otroka, da jima ne bi kaj naredili.
Sopotniki so Awada Al Humilija Al Dabousa in Samija Al Nazarja, ki sta umrla v nesreči, spremili na zadnjo pot, tretji je umrl pozneje.
»Ker ne veš, kaj ti migranti nosijo s seboj,« je dodal. Tako sta skočila v avto še preostala dva in vsi skupaj naj bi začeli vpiti »go, go, go,« torej pojdi. Čez kakšnih 20 minut je dobil klic iz Bosne in Hercegovine, od koder je prišlo naročilo za spremstvo. Temu človeku je Muminović pojasnil situacijo, pa mu je dejal le, naj jih pač pelje, in prekinil. »Moram reči, da mi jih je bilo zelo žal. Rad pomagam,« je na sodišču še dejal Muminović. Moški, s katerim se je dogovarjal za prevoz, naj bi ga že tako dva dni prepričeval, naj sodeluje v zadevi. Na koncu se je torej odločil, da jih vseeno pelje, ker mu jih je bilo žal in ker jih je zeblo, poleg tega so mu povedali, da dva dni niso jedli.
O nesreči je povedal le, da je hotel prehiteti tovornjak in da je voda škropila na šipo, eden od migrantov ga je tedaj udaril po rami in ga povlekel, ne ve pa, zakaj. »Od takrat se ne spomnim nič,« je dejal.
Padli iz prtljažnika
Tožilstvo mu je sicer očitalo, da je v BMW X5, kjer je bil že njegov pastorek, zbasal še osem državljanov Sirije, ki so za pot plačali najmanj 500 evrov vsak, trem je ukazal, naj se zgnetejo v prtljažnik, pet pa jih je posadil na zadnjo klop, tako da so štirje sedeli, eden pa se je ulegel čez njihove noge. Želenega Trsta trije niso dosegli nikoli, saj se je okrog poldruge ure zjutraj med avtocestnima odsekoma Brezovica in Vrhnika v smeri proti Kopru zgodila nesreča. Muminović je v deževnem vremenu vozil kar 158 kilometrov na uro, prehitel je tovornjak, med vračanjem na vozni pas pa izgubil nadzor nad vozilom. Beemve se je začel odbijati od obcestnih robnikov in ograje, vrata prtljažnika so se odprla in vsi trije migranti, ki so bili v njem, so popadali na cesto. Dva sta umrla takoj, eden pa pozneje v bolnišnici.
5
let in pol bo za zapahi, če bo sodba pravnomočna.
let in pol bo za zapahi, če bo sodba pravnomočna.
Čeprav je obramba v sklepni besedi zatrjevala, da hitrost po mnenju izvedenca ni bila vzrok za nesrečo in da bi tega lahko iskali v ravnanju potnika, ki ga je potegnil za ramo, pa je sodišče ocenilo drugače, torej da je poleg ostrega zavoja v desno prav hitrost v neposredni vzročni zvezi s smrtjo mladih, ki so bili nepripeti. Sodnica je še opozorila, da je tam sicer dovoljena hitrost 130 kilometrov na uro, a v optimalnih razmerah. Ob slabi vidljivosti, ponoči in na mokri cesti pa bi bila primerna hitrost 100 na uro.
In čeprav je to, da naj bi nekdo voznika potegnil za ramo, na sodišču dejal tudi pastorek, sodišče tega ni verjelo.
Muminović je v deževnem vremenu vozil kar 158 kilometrov na uro.
Tudi migranti so to označili za laž, saj naj bi jim voznik zabičal, naj bodo čisto tiho. Zaradi tega, ker naj bi peljal zelo hitro, naj bi ga večkrat prosili, naj zmanjša hitrost. Eden od njih je med drugim povedal, da mu je po trčenju voznik celo ukazal, da ne sme povedati, kdo je vozil. Nato pa je zagledal fante na tleh, oblite s krvjo. »Ta prizor me še vedno preganja,« je dejal. Drugi je dejal, da naj bi jim nato dejal, naj pobegnejo, preden pride policija. Zato so res šli nekoliko stran, a so opazili prijatelje, ki so ležali na cesti.
