Zadrogiran ubil motorista

Ankarančan Nikola Gajić, ki je 19. aprila 2020 ob treh popoldne pod vplivom mamil ubil motorista, bo sedel dve leti in tri mesece, je razsodila koprska okrožna kazenska sodnica Polona Veberič. Zanj ni našla nobene olajševalne okoliščine, razen tega, da še ni bil kaznovan. Krivde ni priznal, kaj šele tega, da je avtomobil vozil pod vplivom kokaina.

Sanjal, da mu umira na rokah

Peljal je od krožišča pod bolnišnico proti Izoli. Na koncu zaporne ploskve in čez neprekinjeno črto je zavil levo proti makadamskemu parkirišču, pri tem pa presekal pot 38-letnemu motoristu iz Kopra Borutu Gojaku. Ta je, ko je opazil srebrno xsaro, sicer začel zavirati, a je padel. Med drsenjem po cesti je motor trčil v desni bok xsare, motorist pa v zadnji del vozila in obležal. Notranje poškodbe in krvavitve so bile prehude, Gojak je umrl v izolski bolnišnici.

Prizorišče nesreče. FOTO: Promet za obalo/Amir Sefic

Gajiću so v krvi našli kokain in benzoilekgonin, glavni metabolit kokaina. Na sodniji pa je vztrajno trdil, da mamil ne uživa. Kako se je potem kokain znašel v njem? Izgovor je poiskal v zabavi v Semedeli, na kateri je bil. »Še zdaj mi ni jasno, od kod ta kokain. Jaz ga ne jemljem, je pa res, da se družim s takimi, ki to jemljejo. Par dni smo se tam družili in oni so tam kadili neki kokain, neko pipo, ne vem, kaj.« Pripomnil je, da je mamilo vanj zagotovo zašlo prek dima. »Tudi na DrogArt sem šel vprašat, ali je možno, da ti, če si v enem prostoru in če tam kadijo kokain, ti pa vdihuješ ta dim, kokain ostane dlje časa v krvi. Odgovorili so mi, da je za to lahko velika verjetnost.« A sodišča ni prepričal.

Tožilstvo ga je obtožilo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje. Zavračal je ugotovitve izvedenca za promet Petra Vidmarja o tem, s kako hitrostjo je vozil motorist. Ta je namreč povedal, da je motorist, preden je začel zavirati, peljal 61 kilometrov na uro (omejitev je bila 90), avtomobil pa 23. Po strokovnjakovem prepričanju se je nesreča zgodila, ker je Gajić z avtom zavijal levo in spregledal motorista. Imel pa je dovolj časa, da bi pravočasno ustavil.

Obtoženi je na eni od obravnav dejal: »Tega fanta mi je zelo žal. Ni mi vseeno, kar se je zgodilo. Ampak človeka na žalost ne morem vrniti nazaj.« Pripomnil je, da je imel zaradi nesreče osem mesecev psihične probleme, »dokler me niso odpeljali do nekega hipnotizerja, ki mi je malo pomagal. Osem mesecev sem sanjal o tem, kako ta fant teče gor po tistem klancu in mi umre na rokah.«

Pred razglasitvijo sodbe je povedal: »Žal mi je, ni bilo namerno.« A je po poročanju Primorskih novic takoj tudi znova oporekal ugotovitvam izvedenca, da je motorist vozil počasi. Nadaljeval je, da ima veliko prakse za volanom, delal je kot voznik dostavljalec in taksist, sploh pa ni imel navade izsiljevati prednosti. Seveda je še naprej vztrajal, da se ne drogira, in še enkrat omenil zabavo, na kateri so kadili kokain.

Sodnica Veberičeva mu ni verjela, obsodila ga je na 27 mesecev zapora ter mu za dve leti odvzela vozniško dovoljenje. V kratki obrazložitvi sodbe je poudarila, da je toksikološka preiskava pokazala, da je vozil pod vplivom mamil. Ni verjela njegovim trditvam, da se je droga v njegovi krvi in urinu znašla zato, ker naj bi drugi v prostoru kadili. »Tam se tudi ne sme zavijati levo, nobenega znaka ni, ki bi to dovoljeval,« je dodala. Za voznika avtomobila torej ni našla skoraj nobene olajševalne okoliščine, v spisu denimo niti ni podatka o tem, da bi poskušal vzpostaviti stik s svojci pokojnega motorista. Sodba še ni pravnomočna, obramba se bo zagotovo pritožila, saj je odvetnik Viktor Juhant vztrajal, da je vprašanje krivde neraziskano, »očitek, da je užival mamila, je neutemeljen«.