Zakurili v čajni kuhinji, en obtoženi je krivdo priznal

Če bi vsa sojenja na slovenskih sodiščih potekala s takšno naglico, kot smo ji bili priča v primeru Metličana Alojza Jeniča, bi sodne dvorane večinoma samevale. A to ni odvisno le od sodišča, temveč predvsem od pripravljenosti obtoženega, da prizna krivdo in se s tožilstvom že prej pogodi za kazen, ki je sprejemljiva za obe strani. In je seveda tudi v skladu s kazenskim pravom, o čemer mora presoditi sodnik oziroma sodnica. V tem primeru je bila to sodnica Maja Manček Šporin. Iz Bele krajine se je na celjsko sodišče pripeljal tudi Alojz Jenič, ki mu je obtožnica očitala povzročitev splošne nevarnosti.

Obtoženi je bil v preteklosti že večkrat v postopkih zaradi kaznivih dejanj, vezanih na premoženjske delikte. Med drugim je kazen prestajal v zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. In prav v tem je Jenič s sojetniki zagrešil kaznivo dejanje, zaradi katerega je včeraj znova moral na celjsko sodišče.

Tožilstvo mu je v obtožnici očitalo, da je 29. januarja 2018 okoli 16. ure skupaj z drugimi ločeno obravnavanimi obtoženci povzročil požar v skupnih prostorih oziroma čajni kuhinji celjskega zapora.

»Požar so zanetili tako, da so v hladilnik v čajni kuhinji na zaprtem oddelku nanosili kose odeje in vzmetnice, jih prepojili z alkoholnim dezinfekcijskim sredstvom in nato zažgali. Ogenj se je po prostoru zelo hitro razširil. S tem so neposredno ogrozili življenje več zapornikov, še posebno dvanajstih, ki so kazen prestajali na zaprtem oddelku, pa tudi pravosodnih policistov in drugih zaposlenih. Ogenj je povzročil tudi za več kot 40.000 evrov materialne škode,« je povzela obtožnico tožilka.

Alojz Jenič je pet let po dogodku krivdo priznal. FOTO: Mojca Marot

S celjske policije so sporočili, da se je požar vnel v kuhinji zavoda za prestajanje kazni zapora na Linhartovi ulici. »Nekaj zapornikov se je nadihalo dima, reševalci so jim ponudili prvo pomoč, enega so prepeljali v Splošno bolnišnico Celje,« je pojasnila Milena Trbulin s celjske policijske uprave.

Hude zdravstvene težave

Jenič je s tožilstvom podpisal sporazum in se pogodil za sedemmesečno zaporno kazen, ki pa jo bo prestal z delom v splošno korist. Po pravnomočnosti sodbe ima za to tri leta časa, prav tako mu je bilo izrečeno triletno varstveno nadzorstvo. Sodišče je Jeniča tudi oprostilo plačila stroškov sojenja, saj ni zaposlen, prav tako je brezposelna njegova žena, s katero imata tri otroke. Preživljajo se s socialnimi transferji, živijo pa v hiši, ki je last njegovih staršev. »Si pa iščem službo,« je sodnici dejal Jenič.

Jenič se torej trudi, da bi po prestanih kaznih živel običajno življenje, ima pa še vedno nekaj zdravstvenih težav. Tokrat je na sodišču ves čas stal, saj je dejal, da lažje stoji kot sedi. Spomnimo, da se je na naše uredništvo pred štirimi leti s pismom obrnila Jeničeva mama, ki je dejala, da nikakor ne zagovarja sinovih kaznivih dejanj in da mora prestati kazen zaradi povzročenih kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete.

Razkrila pa je, da naj bi imel hude zdravstvene težave, ki pa naj jih v zaporu ne bi jemali resno. Ko je bil sprejet pri specialistu revmatologije, mu je ta postavil diagnozo, da ima beckerjevo mišično distrofijo. Pozneje je prejel še napotnico za obisk pri specialistu za klinično nevrofiziologijo. Kot je ugotovila zdravniška komisija, njegove zdravstvene težave niso bile zadosten razlog, da bi mu prekinili prestajanje kazni.