MORILEC
Zapor odslužil, zdaj naj še plača
Vehbi Rrahmani je odsedel kazen zaradi uboja. Potem se je nadenj s tožbo spravila še država.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Kosovar Vehbi Rrahmani je kazen za svoj zločin že odslužil. Deset let zapora mu je bilo naloženih, ker je oktobra 2008 pred pekarno v Kamniku trikrat pritisnil na petelina polavtomatske pištole in ubil nekdanjega prijatelja in sodelavca Rasima Agovića.
Kljub odsluženi kazni pa vse sodnijske muke očitno še niso za njim, država namreč s tožbo od njega terja denar, ki ga je po zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj iz državne blagajne nakazala ženi umorjenega Agovića, to pa je bilo pet tisoč evrov.
Agovića je obtoževal, da ima razmerje z njegovo ženo, čeprav se je pozneje izkazalo, da to sploh ni bilo res. Leta 2001 so se pri Rrahmaniju začele pojavljati duševne težave, vse skupaj se je stopnjevalo do ljubosumnostne blodnjavosti, vrhunec pa je nastopil, ko je postal prepričan, da ga žena vara z Agovićem.
Rrahmani je imel dve hčerki, nekaj let pred zločinom pa je dočakal nekaj, kar si je vselej želel – sina. Toda v svoji blodnjavosti je bil prepričan, da je njegov oče ravno Agović. Šlo je celo tako daleč, da je zahteval ugotavljanje starševstva za sina, češ da ni njegov. Analiza DNK je njegove sume ovrgla, a zamere do Agovića so kljub temu ostale.
Ko sta se usodnega oktobrskega jutra naključno srečala pred pekarno v Kamniku, se je obtoženi, tako je trdil, počutil ogroženega, izvlekel je pištolo in streljal. Agović je obležal mrtev, strelec pa je celo vzkliknil: »Yes!« Na prvem sojenju so vzklik vzeli kot oteževalno okoliščino. Ustrelil je človeka, potem pa se je še veselil. Spoznan je bil za krivega umora iz ljubosumja in obsojen na 14 let zapora.
Na ponovljenem sojenju pa je psihiater ugotovil, da Yes! sploh ni pomenil morilčevega veselja, ampak je krik prinesel olajšanje, razbremenitev vsega, kar se je nekaj let kopičilo v njem. Nasploh je na vnovičnem procesu padla večina oteževalnih okoliščin, in ker je bilo precej več olajševalnih – vključno z bistveno zmanjšano prištevnostjo –, so ga spoznali za krivega uboja ter mu kazen s 14 znižali na 12 let. To kazen pa je pozneje še znižalo višje sodišče, in sicer na 10 let zapora.
Agovićeva žena in sinova so od njega zahtevali vsak po 100.000 evrov odškodnine, sodišče jih je napotilo na pot pravde. Zaradi smrti moža in očeta so tudi od države terjali 45.000 evrov odškodnine, češ da policija ni ukrepala in preprečila tragedije, čeprav je menda vedela za grožnje, ki jih je Rrahmani domnevno že mesece pred usodnimi streli namenil Agoviću. Država je odškodninsko odgovornost očitno priznala, saj je leta 2011 z Agovićevimi sklenila poravnavo. Ker pa je bil poravnalni narok tajen, kronisti niso izvedeli, za kakšno odškodnino so se dogovorili, zakonodaja pa je vsaj tedaj kot zgornjo mejo predvidevala 10.000 evrov.
Pred osmimi leti je torej država Agovićevi ženi plačala tudi pet tisočakov po zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj in zdaj ta denar terja od Rrahmanija. Primer so na pravdnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča po poročanju Večera zaključili v eni obravnavi, sodnica bo sodbo izdala pisno.
Rrahmanija v vlogi tožeče stranke niso zaslišali, so ga pa o možnosti poravnave pobarali na za javnost zaprtem poravnalnem naroku. Tedaj naj bi izjavil, da nima denarja, saj mu po izpustitvi iz zapora ni uspelo najti zaposlitve.
Kljub odsluženi kazni pa vse sodnijske muke očitno še niso za njim, država namreč s tožbo od njega terja denar, ki ga je po zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj iz državne blagajne nakazala ženi umorjenega Agovića, to pa je bilo pet tisoč evrov.
Od kod naj vzame, če nima službe
Agovića je obtoževal, da ima razmerje z njegovo ženo, čeprav se je pozneje izkazalo, da to sploh ni bilo res. Leta 2001 so se pri Rrahmaniju začele pojavljati duševne težave, vse skupaj se je stopnjevalo do ljubosumnostne blodnjavosti, vrhunec pa je nastopil, ko je postal prepričan, da ga žena vara z Agovićem.
Rrahmani je imel dve hčerki, nekaj let pred zločinom pa je dočakal nekaj, kar si je vselej želel – sina. Toda v svoji blodnjavosti je bil prepričan, da je njegov oče ravno Agović. Šlo je celo tako daleč, da je zahteval ugotavljanje starševstva za sina, češ da ni njegov. Analiza DNK je njegove sume ovrgla, a zamere do Agovića so kljub temu ostale.
Ko sta se usodnega oktobrskega jutra naključno srečala pred pekarno v Kamniku, se je obtoženi, tako je trdil, počutil ogroženega, izvlekel je pištolo in streljal. Agović je obležal mrtev, strelec pa je celo vzkliknil: »Yes!« Na prvem sojenju so vzklik vzeli kot oteževalno okoliščino. Ustrelil je človeka, potem pa se je še veselil. Spoznan je bil za krivega umora iz ljubosumja in obsojen na 14 let zapora.
Na ponovljenem sojenju pa je psihiater ugotovil, da Yes! sploh ni pomenil morilčevega veselja, ampak je krik prinesel olajšanje, razbremenitev vsega, kar se je nekaj let kopičilo v njem. Nasploh je na vnovičnem procesu padla večina oteževalnih okoliščin, in ker je bilo precej več olajševalnih – vključno z bistveno zmanjšano prištevnostjo –, so ga spoznali za krivega uboja ter mu kazen s 14 znižali na 12 let. To kazen pa je pozneje še znižalo višje sodišče, in sicer na 10 let zapora.
5000 evrov terja država od morilca.
Agovićeva žena in sinova so od njega zahtevali vsak po 100.000 evrov odškodnine, sodišče jih je napotilo na pot pravde. Zaradi smrti moža in očeta so tudi od države terjali 45.000 evrov odškodnine, češ da policija ni ukrepala in preprečila tragedije, čeprav je menda vedela za grožnje, ki jih je Rrahmani domnevno že mesece pred usodnimi streli namenil Agoviću. Država je odškodninsko odgovornost očitno priznala, saj je leta 2011 z Agovićevimi sklenila poravnavo. Ker pa je bil poravnalni narok tajen, kronisti niso izvedeli, za kakšno odškodnino so se dogovorili, zakonodaja pa je vsaj tedaj kot zgornjo mejo predvidevala 10.000 evrov.
Pred osmimi leti je torej država Agovićevi ženi plačala tudi pet tisočakov po zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj in zdaj ta denar terja od Rrahmanija. Primer so na pravdnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča po poročanju Večera zaključili v eni obravnavi, sodnica bo sodbo izdala pisno.
Pred osmimi leti je država pokojnikovi ženi plačala pet tisočakov po zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj in zdaj ta denar terja od Rrahmanija.
Rrahmanija v vlogi tožeče stranke niso zaslišali, so ga pa o možnosti poravnave pobarali na za javnost zaprtem poravnalnem naroku. Tedaj naj bi izjavil, da nima denarja, saj mu po izpustitvi iz zapora ni uspelo najti zaposlitve.