Zaštihal jo je v podhodu: hitri zdravniški pomoči se lahko zahvali, da je preživela
»Vrnil se je in zaklal Majo. Zaštihal jo je. Pičil.« Tako živo se Gregor L. še danes spominja 15. novembra lani. Ura je bila okoli 17.35, prizorišče zločina, ko naj bi Filip Coco Faragala v škodo Maje G. zagrešil poskus uboja, pa Plečnikov podhod 1 v samem središču prestolnice.
»Coco in Maja sta se kregala,« je uvodoma povedal Gregor L., ki je ravno takrat prišel v podhod. In nadaljeval: »Zabrusila mu je, naj jo pusti pri miru in naj se pobere, kar je on tudi storil.« A kaj ko se je, tako priča, Coco vrnil in jo, kot že rečeno, zabodel.
Žrtev je začela močno krvaveti in le hitri zdravniški pomoči se lahko zahvali, da je preživela.
Po prepričanju tožilstva je 30-letni Eritrejec Majo G. najprej z roko udaril v obraz, jo zmerjal in pozival k pretepu. Nato je odšel, a pritekel nazaj in jo s hrbta zabodel z nožem v desni del trebuha, kjer so življenjsko pomembni organi. Žrtev je začela močno krvaveti in le hitri zdravniški pomoči se lahko zahvali, da je preživela.
»Padla je na tla. Bila je čisto krvava,« je tiste kritične trenutke na ljubljanskem okrožnem sodišču še podoživljal Gregor L. in dodal, da je Maji takoj priskočil na pomoč. »Kaj se je dogajalo pred tem, nisem videl. Je pa on potem dobil batine, nakar je spizdil,« je še poudaril in odkrito dejal, da je tudi oškodovanka znala znoreti. Oziroma da »je bila res ekstrem«. A da lanskega novembrskega večera ni bila takšna. Torej, da ni prav nič žalila ali provocirala. Če bo obtoženi še počel takšne stvari, pa bo Coco, kot je vznemirjeno še povedal Gregor L., »batine« vsekakor še dobil.
Trdi, da ga tam ni bilo
Grozljivi napad je videl tudi Sebastijan M. In to iz neposredne bližine, saj je bil od Maje oddaljen le pet metrov. Z več ljudmi je pred dnevnim centrom za brezdomce čakal na večerjo. Dobro je tako slišal, kako naj bi se obtoženi in njegova žrtev prepirala zaradi njegovega vozička. V njega naj bi namreč Maja metala oblačila in zraven še kričala. Eritrejec naj bi že večkrat zaplenil večino podarjenih oblačil in jih spravil v voziček. Vsi drugi, ki bi jih tudi potrebovali, pa naj bi ostali praznih rok. »Ljudem ni bil všeč,« je razložila priča in še: »Pol Ljubljane ga je imelo poln kufer. Kriminalistom ga je pokazal še moj pes.«
In kako je on doživel trenutek, ko je bila napadena Maja? Sprva, kot je razložil, je mislil, da jo je boksnil. Prav tako je tudi Maja potrebovala kakšno sekundo ali dve, da je sploh dojela, kaj se ji je zgodilo.
Pol Ljubljane ga je imelo poln kufer. Kriminalistom ga je pokazal
še moj pes.
In takrat je, tako priča, rekla: »Prasec me je zaštihal.« Cocojevo videnje dogodka je, če spomnimo na njegov zagovor, seveda povsem drugačno. Ne samo, da krivdo odločno zavrača, pa četudi bi ob priznanju krivde lahko dobil šest let in pol zapora, ampak tudi zatrjuje, da ga v podhodu takrat sploh ni bilo. »Imam dokaz, da sem bil takrat na veleposlaništvu Združenega kraljestva,« je ob zanikanju krivde še povedal obtoženi, ki je iz afriške države Eritreja v Slovenijo prišel pred 12 leti kot mladoletnik brez spremstva in brez dokumentov.
Ostaja v Sloveniji
Ker nima poklica in že vse od zaključka šolanja v Afriki ni delal, pri nas s statusom mednarodnega begunca prejema 400 evrov socialne pomoči na mesec. Sodniku Davidu Špernjaku je na predobravnavnem naroku pojasnil, da v Sloveniji res nima premoženja, ga pa ima zelo veliko v Afriki, od avtomobilov in motorjev do hiše in trgovine: »275 je številka trgovine, ki jo imam v Libiji.«
In četudi je bil že konec leta 2018 zaradi napada na dva sostanovalca v samskem domu v Savljah, kjer je živel, obsojen na zaporno kazen, ga Slovenija ne more izgnati iz države. Razlog tiči v določbi zakona o tujcih. Njegovo bivanje pri nas je namreč urejeno na podlagi dovolitve o zadrževanju, ki jo predpisuje omenjeni zakon. V izvorno državo, ki je že desetletja ujetnica vojaške diktature, ga namreč enostavno ne morejo vrniti.
