PO 40 LETIH
Zdravnik Franc je leta trgoval z drogo
Pacient z nožem nad Zagorjana Franca Grošlja. Po 40 letih sedel na zatožno klop.
Odpri galerijo
Zdravnik se bo spominjal krvavega dogodka izpred več kot 40 let. FOTO: MARKO FEIST
»V zdravstvenem domu v Zagorju je nekaj pred osmo uro pacient, 38-letni M. D., s kuhinjskim nožem 16-krat zabodel 36-letnega zdravnika Franca Grošlja. Hudo ranjenega zdravnika so takoj po napadu prepeljali v trboveljsko bolnišnico, tam so ga operirali. Ob 18.50 smo po telefonu v razgovoru s tamkajšnjim zdravnikom A. K. izvedeli, da je trenutno zdravstveno stanje zdravnika Grošlja zadovoljivo.
Preiskovalni sodnik ljubljanskega sodišča je dal M. D. pripreti, dokler ne bodo pojasnjene nekatere okoliščine v zvezi z napadom na zdravnika. M. D. je namreč Grošlju očital, da ga je pred dvema letoma napotil na zdravljenje v bolnišnico v Ljubljano. Po njegovem naj bi ga napačno zdravili.«
S temi besedami je Delov kronist davnega leta 1978 opisoval krvavi dogodek, ki se je 22. decembra odvijal v Zasavju. Veliko let pozneje, ko so skoraj 80-letnega dr. Grošlja posadili na zatožno klop ljubljanske okrožne sodnije (obtožen je odločno prerazsipnega predpisovanja zdravil pacientom odvisnikom), je ta napovedal, da bo njegov zagovor na sodnem procesu tudi precej čustven.
Govoril naj bi namreč ravno o posebnem odnosu do pacientov odvisnikov, ker naj bi se jih od leta 1978 kar malce bal. Opomnil je na tisti dogodek, ko naj bi ga psihiatrični bolnik napadel z nožem. Zbežal mu je na ulico, a ga je pacient ujel in ga znova zabodel. »Bil sem zaklan, imel sem 25 vbodov v telo. To je zagotovo vplivalo na moje ravnanje s pacienti in predpisovanje tablet.«
Zdravnik je sicer obtožen, da je v zagorskem zdravstvenem domu pacientom v le dveh letih predpisal kar 200.000 pomirjeval in uspaval (apaurine, helexe, dormicume, sanvale in lexaurine), kar po prepričanju tožilstva pomeni trgovanje z drogami. Njegovi pacienti Mersad Smajlović, Rosana Cukjati Medija in njen sin Jernej Cukjati so obtoženi, da teh zdravil niso uporabljali le zase, ampak so jih tudi preprodajali. Rosani je tako predpisal 18.660 pomirjeval, njenemu sinu Jerneju 21.230, Smajloviću pa 12.740.
Povprečni zdravnik splošne medicine je leta 2012 predpisal največ štiri bele oziroma plačljive recepte za pomirjevala in uspavala, Grošelj naj bi jih devetsto. Tudi pri predpisovanju zelenih receptov naj bi v tem letu odločno presegel prakso, saj jih je izdal 1292. Leto pozneje je povprečni slovenski zdravnik denimo predpisal 13 belih receptov za pomirjevala, Grošelj jih je 993.
Pa je kljub temu prepričan, da ni kriv. »Kot zdravnik sem delal le pošteno, zdravil sem ljudi.« Količina predpisanih zdravil je bila po njegovem mnenju primerna stanju pacientov. »Odvisniki potrebujejo veliko višje odmerke od običajnih, tudi desetkratne.« Meni, da njegovo predpisovanje ni kaznivo dejanje, saj v zakonodaji naj ne bi nikjer pisalo, da imajo zdravniki omejitev pri predpisovanju takih zdravil.
Kdo ve, kdaj bo imel Grošelj sploh priložnost povedati svojo plat zgodbe, saj se stvari na ljubljanski okrožni sodniji vlečejo odločno predolgo, glavne obravnave pa sploh še niso začeli, čeprav je afera izbruhnila leta 2015, za zdravnika pa so že novembra 2017 izpeljali predobravnavni narok.
Ravno danes sicer mineva leto dni, odkar je sodnica Irena Škulj Gradišar poskušala začeti sojenje, a se je pred njo na zatožni klopi znašel le Grošelj, Cukjatijeva sta sporočila, da ju ne bo, ker ju je zdelala gripa, Smajlović pa se je preprosto požvižgal na poziv na glavno obravnavo.
Naslednji poskus je bil aprila lani, a iz vsega skupaj znova ni bilo nič, čeprav je imel dr. Grošelj pripravljenih kar 127 gosto tipkanih strani zagovora. Za zaplet je poskrbel njegov zagovornik mag. Igor Grošelj, ki je predlagal izključitev javnosti z večjega dela klientovega zagovora, saj naj bi ta razkril občutljive zdravstvene podatke o 14 pacientih, o katerih govori obtožba. Tožilka Jasmina Vesel je izključitvi nasprotovala, »saj je bila zadeva že do zdaj medijsko zelo izpostavljena, javnost pa ima pravico izvedeti, kaj se bo dogajalo v tem postopku«.
Sodnica je sporočila, da bo preštudirala zdravnikov zagovor in potem odločila, ali pretehta pravica javnosti do obveščenosti ali pravica pacientov do tajnosti njihovih zdravstvenih podatkov. Sojenje bi moralo steči proti koncu maja, a se vse do danes ni zgodilo ničesar, pravi Grošljev odvetnik. Vabil na glavno obravnavo torej stranke v postopku še vedno niso prejele.
Tako kot zagorski zdravnik – ta naj bi se sicer s tožilci sprva pogajal o kazni v zameno za priznanje krivde, a z njihovo ponudbo naj ne bi bil zadovoljen – krivde niso priznali niti soobtoženi. Smajlović je denimo prepričan, da ni naredil nič napačnega.
»To je vse stvar policije, zaradi prejšnjih kaznivih dejanj so me vseskozi napadali na ulici,« je potožil v preiskavi, hkrati pa dejal, da vseh tablet, ki mu jih je predpisal Grošelj, res ni porabil zase, ampak jih je podarjal – in ne prodajal – tudi drugim odvisnikom. V preiskavi je Jernej molčal, Rosana je dejala, da je vsa zdravila porabila zase.
Izplen policijskih racij v Zasavju FOTO: PU LJUBLJANA
Preiskovalni sodnik ljubljanskega sodišča je dal M. D. pripreti, dokler ne bodo pojasnjene nekatere okoliščine v zvezi z napadom na zdravnika. M. D. je namreč Grošlju očital, da ga je pred dvema letoma napotil na zdravljenje v bolnišnico v Ljubljano. Po njegovem naj bi ga napačno zdravili.«
Zdravnik, ki se je bal pacientov
S temi besedami je Delov kronist davnega leta 1978 opisoval krvavi dogodek, ki se je 22. decembra odvijal v Zasavju. Veliko let pozneje, ko so skoraj 80-letnega dr. Grošlja posadili na zatožno klop ljubljanske okrožne sodnije (obtožen je odločno prerazsipnega predpisovanja zdravil pacientom odvisnikom), je ta napovedal, da bo njegov zagovor na sodnem procesu tudi precej čustven.
993 belih receptov je zdravnik predpisal v enem letu.
Govoril naj bi namreč ravno o posebnem odnosu do pacientov odvisnikov, ker naj bi se jih od leta 1978 kar malce bal. Opomnil je na tisti dogodek, ko naj bi ga psihiatrični bolnik napadel z nožem. Zbežal mu je na ulico, a ga je pacient ujel in ga znova zabodel. »Bil sem zaklan, imel sem 25 vbodov v telo. To je zagotovo vplivalo na moje ravnanje s pacienti in predpisovanje tablet.«
Zdravnik je sicer obtožen, da je v zagorskem zdravstvenem domu pacientom v le dveh letih predpisal kar 200.000 pomirjeval in uspaval (apaurine, helexe, dormicume, sanvale in lexaurine), kar po prepričanju tožilstva pomeni trgovanje z drogami. Njegovi pacienti Mersad Smajlović, Rosana Cukjati Medija in njen sin Jernej Cukjati so obtoženi, da teh zdravil niso uporabljali le zase, ampak so jih tudi preprodajali. Rosani je tako predpisal 18.660 pomirjeval, njenemu sinu Jerneju 21.230, Smajloviću pa 12.740.
Utrujeni na zatožni klopiOb lanskem aprilskem poskusu začetka sojenja je Cukjati na zatožni klopi deloval precej utrujeno, skoraj ves čas je mižal in komaj kaj odgovarjal na sodničina vprašanja, njegova mati pa je pojasnila, da ima njen sin »grozne duševne težave«. Ko so maja 2018 na sodišču opravili predobravnavni narok za Smajlovića, je tudi ta deloval popolnoma zmedeno. Njegov odvetnik Andrej Rauter ga je pobaral: »A ste vi zdajle pri sebi, sploh veste, zakaj ste tukaj?« Klient mu je na kratko odvrnil, da ve.
Povprečni zdravnik splošne medicine je leta 2012 predpisal največ štiri bele oziroma plačljive recepte za pomirjevala in uspavala, Grošelj naj bi jih devetsto. Tudi pri predpisovanju zelenih receptov naj bi v tem letu odločno presegel prakso, saj jih je izdal 1292. Leto pozneje je povprečni slovenski zdravnik denimo predpisal 13 belih receptov za pomirjevala, Grošelj jih je 993.
Pa je kljub temu prepričan, da ni kriv. »Kot zdravnik sem delal le pošteno, zdravil sem ljudi.« Količina predpisanih zdravil je bila po njegovem mnenju primerna stanju pacientov. »Odvisniki potrebujejo veliko višje odmerke od običajnih, tudi desetkratne.« Meni, da njegovo predpisovanje ni kaznivo dejanje, saj v zakonodaji naj ne bi nikjer pisalo, da imajo zdravniki omejitev pri predpisovanju takih zdravil.
Procesa še kar ni
Kdo ve, kdaj bo imel Grošelj sploh priložnost povedati svojo plat zgodbe, saj se stvari na ljubljanski okrožni sodniji vlečejo odločno predolgo, glavne obravnave pa sploh še niso začeli, čeprav je afera izbruhnila leta 2015, za zdravnika pa so že novembra 2017 izpeljali predobravnavni narok.
Ravno danes sicer mineva leto dni, odkar je sodnica Irena Škulj Gradišar poskušala začeti sojenje, a se je pred njo na zatožni klopi znašel le Grošelj, Cukjatijeva sta sporočila, da ju ne bo, ker ju je zdelala gripa, Smajlović pa se je preprosto požvižgal na poziv na glavno obravnavo.
Naslednji poskus je bil aprila lani, a iz vsega skupaj znova ni bilo nič, čeprav je imel dr. Grošelj pripravljenih kar 127 gosto tipkanih strani zagovora. Za zaplet je poskrbel njegov zagovornik mag. Igor Grošelj, ki je predlagal izključitev javnosti z večjega dela klientovega zagovora, saj naj bi ta razkril občutljive zdravstvene podatke o 14 pacientih, o katerih govori obtožba. Tožilka Jasmina Vesel je izključitvi nasprotovala, »saj je bila zadeva že do zdaj medijsko zelo izpostavljena, javnost pa ima pravico izvedeti, kaj se bo dogajalo v tem postopku«.
Pred natanko letom dni je bila za odlog začetka sojenja kriva gripa, proces pa se vse do danes ni začel.
Sodnica je sporočila, da bo preštudirala zdravnikov zagovor in potem odločila, ali pretehta pravica javnosti do obveščenosti ali pravica pacientov do tajnosti njihovih zdravstvenih podatkov. Sojenje bi moralo steči proti koncu maja, a se vse do danes ni zgodilo ničesar, pravi Grošljev odvetnik. Vabil na glavno obravnavo torej stranke v postopku še vedno niso prejele.
Tako kot zagorski zdravnik – ta naj bi se sicer s tožilci sprva pogajal o kazni v zameno za priznanje krivde, a z njihovo ponudbo naj ne bi bil zadovoljen – krivde niso priznali niti soobtoženi. Smajlović je denimo prepričan, da ni naredil nič napačnega.
»To je vse stvar policije, zaradi prejšnjih kaznivih dejanj so me vseskozi napadali na ulici,« je potožil v preiskavi, hkrati pa dejal, da vseh tablet, ki mu jih je predpisal Grošelj, res ni porabil zase, ampak jih je podarjal – in ne prodajal – tudi drugim odvisnikom. V preiskavi je Jernej molčal, Rosana je dejala, da je vsa zdravila porabila zase.
