Zdravniki mu niso zamočili noge, zahtevek sodniki zavrnili

Zaradi komplikacij po zlomu gležnja je pacient s tožbo terjal odgovornost od bolnišnice, a je sodišče njegov zahtevek pravnomočno zavrnilo.

Gleženj si je zlomil 13. junija 2014, po štirih mesecih zdravljenja in pregledov je bilo v začetku oktobra 2014 zdravljenje zaključeno, a se je na predbožični večer zaradi hudih bolečin zglasil na urgenci. Po opravi RTG- in CT-slikanja so ugotovili, da so se pojavile komplikacije – razvoj nevropatskega zgornjega skočnega sklepa z aseptičnim propadanjem kostnine.

Sodišče prve stopnje je po mnenju višjega odločilo pravilno. FOTO: Uroš Hočevar

Tožnik je trdil, da zdravniki bolnišnice 2. oktobra 2014 niso ravnali v skladu s pravili stroke, ker niso opravili dodatnih preiskav, ki bi pokazale zametke poznejših komplikacij. Izvedenec, ki ga je sodišče pritegnilo k sodelovanju, je ocenil, da se na RTG-posnetku, četudi bi bil opravljen takrat, ne bi videlo začetnih nekrotičnih sprememb oziroma ne toliko, da bi zdravnik opravil nadaljnje preiskave. Spremembe so bile vidne v tem obsegu šele 24. decembra, in še takrat je to lahko opazil zgolj dober strokovnjak.

Na podlagi mnenja je sodišče prve stopnje sklenilo, da so zdravniki tožene bolnišnice ravnali v skladu s pravili medicinske stroke. Pri pacientu se je razvil nevropatski zgornji skočni sklep s propadanjem kostnine in glede na potek zdravljenja noben strokovnjak ne bi opravil RTG, še manj pa CT. RTG bi opravili zgolj, če bi imel pacient hude bolečine. In končno, tudi če bi RTG opravili v spornem obdobju (2. oktobra 2014), ne bi bile dovolj vidne pozneje nastale komplikacije, je sklenilo sodišče in tožbo zavrnilo.

Pacient je poskušal sodbo izpodbiti s pritožbo in na višjem sodišču, češ da je prvostopenjsko neutemeljeno zavrnilo predlog po postavitvi novega izvedenca, čeprav da je bilo mnenje prvega nepopolno (tudi po dopolnitvi), pristransko in kot tako ni ponudilo ustrezne podlage za odločitev. A ni bil uspešen.

Sodišče prve stopnje po mnenju višjega ni zagrešilo nobenih relevantnih napak, pravilno je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva, prav tako je bila pravilna odločitev za zavrnitev dokaznega predloga za postavitev drugega izvedenca. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenca namreč ne zadošča za postavitev novega strokovnjaka, obstoječe izvedensko mnenje pa je strokovno, temeljito in jasno ter v celoti v skladu z zahtevami, ki jih je določilo ustavno sodišče.