Ženo umoril prišteven: Naredil sem pizdarijo
Sedemintridesetletnemu Goranu Ilikiću zaradi okrutnega umora preti do 30 let zapora, za njegovo bodočnost obetavnih novic pa nima niti sodna izvedenka za psihiatrijo. Njene besede namreč so, da so Ilikićev svet odraslosti nedvomno zaznamovale travme iz otroštva, toda v času lanskega zločina zaradi teh še zdaleč ni bil neprišteven. Bil je zmanjšano prišteven, pa že spet ne bistveno. Zavedal se je, kaj počne, njegovo dojemanje realnosti ni bilo okrnjeno, saj je bil še tik pred zločinom s hčerjo, za katero je moral urediti varstvo.
Prepoved približevanja ga ni streznila
Smrtni greh si je nakopal 31. januarja 2021 v Steletovi ulici v Kamniku, ubil je Marino, s katero sta bila v ločitvenem postopku. Ta je živela s hčerama, ki pa ju v času zločina k sreči ni bilo doma. Pred vrati stanovanja je vpil na 34-letnico, naj mu odpre, ker se morata pogovoriti. A vrata je odprla le toliko, da so z notranje strani ostala zaklenjena z varnostno verigo. Dejala mu je, da ni sama, zato naj odide. Ponorel je in vrata dobesedno razbil. Brutalno jo je napadel in zabadal z nožem, njen obiskovalec (nov partner) pa je iz stanovanja zbežal.
2 deklici sta ostali brez matere in za veliko let tudi brez očeta.
Obtoženi morilec na ljubljanski okrožni kazenski sodniji krivde dolgo ni priznal, pa čeprav so mu v preteklosti zaradi nasilništva že izrekli prepoved približevanja Marini. Za to, da se je njuna zgodba končala s tragedijo, je krivil njo, njeno novo službo in nove sodelavke, zaradi katerih naj bi se popolnoma spremenila. Nedoumljivo se mu je zdelo, da je celo začela razmišljati o tetovažah in pirsingih.
Šele sredi sojenja se je odločil, da bo le spregovoril: »Žal mi je. Ne vem, kako in zakaj je lahko bog dovolil, da se je zgodilo kaj takšnega. Iskreno mi je žal.« Zgodilo se je v nedeljo, tistega dne pa naj se še vedno ne bi najbolje spominjal. »Ne vem, zakaj sem imel nož. Šel sem se le pogovorit z njo. Pozvonil sem. Odprla je, a me ni spustila noter, rekla je, da bo poklicala policijo. Takrat sem vdrl. Neki moški je šel proti meni, nekaj je govoril. Če bi lahko spremenil tisti dan ... Zaradi hčerk ...« Ne more ga!
Travme iz otroštva
Na nadaljevanju sodnega procesa je pred veliki kazenski senat sodnice Vesne Podjed stopila sodna izvedenka za psihiatrijo Bojana Avguštin Avčin, ki je torej dejala, da so na vedenje Gorana Ilikića vplivale tudi travme iz otroštva, ki jih nikoli ni predelal: »Kot otrok je živel v turbulentnih okoliščinah, saj je babica njegovo biološko mamo iz skupnega gospodinjstva izselila, ko je bil on star dve leti.« Poskusi skupnega življenja z obema pa so se nenehno izjalovili. Kot otrok je živel v stalni napetosti in strahu, kaj se bo zgodilo. Bil je priča fizičnim, psihičnim in verbalnim napadom ter nenehnim prepirom. Te travme iz otroštva so vplivale na njegov razvoj, v odraslosti pa so se slabi spomini v intimnih odnosih zbudili takrat, ko nekaj ni šlo v skladu z njegovimi pričakovanji. Takrat se ni več počutil varnega, zajela ga je tesnoba, znašel se je v stiski.
Kaj pa on in Marina, s katero sta se spoznala na veselici ter se po poroki leta 2007 iz Bosne in Hercegovine preselila v Slovenijo? Njun odnos se je po ugotovitvah psihiatrinje poslabšal leta 2019, ko je Marina dobila novo službo, z njo nove sodelavke in nov pogled na določene stvari, tudi na njun zakon. »Obtoženi pa se na to spremembo ni mogel navaditi, počutil se je ogroženega.«
Ona je bila kriva vsega, bila je projekcija njegove jeze in nezadovoljstva.
Zadeve so se približale vrelišču, ko so je dobil prepoved približevanja ženi, ki se je od njega ločevala. Stiska in tesnoba sta bili pri njem vse večji, svoje so dodale tudi travme iz otroštva, in alkohol, ki je le še stopnjeval njegovo neprilagojeno vedenje. Vse skupaj pa je rezultiralo s tem, da se je na stres odzival nezrelo, čustvenih stanj ni zmogel pravilno dojeti. »Strupeni odnosi njenih kolegic so prevladali nad ljubeznijo,« je dejal v zagovoru in pri tem omenjal čas ob koncu leta 2020, ko sta z Marino že živela ločeno in je le občasno lahko prišel po hčerki.
»Ona je bila zanj kriva vsega, bila je projekcija vse njegove jeze in nezadovoljstva,« je dejala izvedenka. In potem ga je doletela še novica, da ima Marina drugega. Mehurček je počil na zadnji dan lanskega januarja. »Prištevnost obtoženega je bila v teh trenutkih zmanjšana, a ne bistveno,« je sklenila izvedenka.
Goran Ilikić bo težko ubežal dolgoletni zaporni kazni. Da je res zagrešil umor, ki ga sprva ni priznaval, je bilo sicer jasno že takoj za tem, ko je v Marini ugasnilo življenje. Poklical je namreč družinsko prijateljico in ji dejal: »Naredil sem pizdarijo. Grem na policijo.«
