Zloglasna pink panterka Olivera Ćirković: trikrat so jo vrnili za rešetke, zdaj prihaja v Ljubljano

Na vrhuncu športne kariere je v Grčiji spoznala svojega moža. Kriminalca. Tudi njo je potegnil v kriminalno podzemlje. Celo več, tako globoko je zakorakala vanj, da je postala ena od vodij zloglasne mednarodne kriminalne skupine, ki so ji nemški policisti zaradi posebnega načina dela (ropanja zlatarn) nadeli ime Pink Panter.

Je edina ženska, ki ji je uspelo zbežati iz katerega koli grškega zapora. Za rešetke so jo vrnili trikrat, njena skupna zaporna kazen je znašala 32 let in pol, odsedela jih je osem in pol. Kako ji je to uspelo, ne ve niti sama.

Za zapahi je odkrila svoj slikarski talent in poslikala zaporske zidove. Zelo rada je sedla tudi za klavir. O svojem življenju je že v zaporu napisala knjigo, nato še dve.

O njej je nemški PRO7 posnel dokumentarec, na srečanju varnostnih organov v Mehiki je nastopila kot častna govornica. S svojo resnično zgodbo, ki jo je podrobno zapisala, je pritegnila tudi producente, ki pripravljajo snemanje televizijske serije po vzoru serije Beg iz zapora, pod taktirko srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića.

Ravnokar je dopolnila 54 let, ima sina Nikolo. Ime ji je Olivera Vasić Ćirković.

Olivera Ćirković je svoje pestro življenje podrobno popisala v treh knjigah. Prvo z naslovom Jaz, pink panter: izpoved je napisala v grškem zaporu. Sledili sta Jaz, pink panter: Arhondisa in Jaz, pink panter: moja zaporska izpoved.

5. oktobra se bo s slovenskim prevodom prve knjige, ki jo je izdala založba Učila, v Festivalni dvorani predstavila tudi slovenskim bralcem.

»Moja knjiga ni hvalisanje, ni obžalovanje, kesanje, niti opravičevanje, iskanje krivca. Nikakor tudi ni promocija kriminala niti njegovih akterjev, čeprav je večina od njih mojih dobrih prijateljev, ki se jim ne odrekam niti danes, ko je naša življenja ločila usoda. Opisala sem jih z ljubeznijo, ker sem samo ljubezen čutila, dokler smo bili majhna 'umetniška druščina', ki je kljubovala sodobnemu času in medčloveškim odnosom, polnim koristoljubja,« o podrobnih zapisih iz knjige pove Olivera Vasić Čirković.