Zloglasni ubežnik Matijaž za zapahi: kraje pršutov ni priznal, da je tihotapil migrante, pa je (FOTO)
Matijaž Trampuž iz Kostanjevice na Krasu je že več mesecev za zapahi, v priporu se je znašel zaradi tihotapljenja migrantov. Odtlej ni bilo poročil, da bi poskušal pobegniti na svobodo, kar pa zanj ne bi bilo nič novega. Serijskemu storilcu kaznivih dejanj sta namreč doslej uspela že dva spektakularna bega iz skrbno varovanih ječ.
Vzeli so mu tudi avto
Na novogoriški okrožni kazenski sodniji je spomladi proti njemu potekal postopek, ker naj bi z ukradeno bančno kartico (ob kateri je bil tudi listič s PIN-številko) dvakrat dvignil 30 evrov in enkrat 10. Oškodovanka se je pozneje pridušala, da so ji torbico z denarnico ukradli v novogoriškem parku, ko je pazila na otroka, ki se je igral na igralih.
Trampuž je očitek o veliki tatvini zavrnil: »Priznam, da sem dvigoval denar. Nisem pa vedel, da je kartica ukradena,« je dejal na sodišču. Tudi drugega očitka ni priznal; ta je bil, da je vlomil v mesnico v Biljah, iz blagajne ukradel 150 evrov, mimogrede pa pograbil še dva pršuta, težka 8 in 9 kilogramov.
V priporu je torej zaradi tihotapljenja migrantov in za ta očitek se je na koprskem sodišču pokesal. V začetku marca so policisti dobili namig, da je neznani moški na Bistriškem v citroën xsaro sprejel skupino ilegalnih migrantov. Začel se je policijski lov za avtomobilom zlate barve, končal pa se je v Divači, kjer je voznik poskušal zbežati, a sta ga policista prijela in vklenila. V avtu je bilo osem Afganistancev, dva sta se stiskala v prtljažniku.
Tožilstvo je Trampuža obtožilo zaradi prepovedanega prehajanja meje oziroma tihotapljenja migrantov, tožilka Katjuša Poropat Lokošeljac pa mu je po poročanju Primorskih novic v primeru priznanja krivde ponudila kazen dve leti in pol zapora ter 1200 evrov denarne kazni. »Priznal bom,« je 46-letnik dejal sodniku Matevžu Grosu.
Trampuža so leta 2009 na podlagi slovenske tiralice prijeli v Zagrebu. Policist mu je ukazal, naj svoj potni list odloži na streho policijskega avtomobila in da roke na hrbet, da mu jih vtaknejo v lisice. Toda v tistem trenutku naj bi začel Trampuž bežati. »Pa se je spotaknil in s hrbtom padel na asfalt. Da bi obvladali njegov aktivni odpor, so policisti uporabili silo, osumljenca dvignili s tal in ga prislonili na sprednja vrata avtomobila, da bi ga končno le vklenili. Še naprej se je upiral, se poskušal iztrgati, pri tem pa z glavo udaril ob stransko ogledalo ter skupaj s policisti padel na tla. Končno so ga obvladali in zvezali. Odpeljali so ga v službene prostore, tam so mu reševalci ponudili zdravniško pomoč, nato pa so ga zaradi specifične poškodbe odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je hudo ranjen,« so takrat poročali z zagrebške policijske uprave.
Čeprav je Trampužev kazenski list dolg kot ponedeljek, pravi, da v zadnjih osmih letih ni ušpičil nobene neumnosti. Bivališče ima prijavljeno na novogoriškem centru za socialno delo, zadnja leta naj bi se v Avstriji preživljal kot zidar. Za njim naj bi bilo težko obdobje, mati naj bi bila hudo bolna, umrli sta mu sestri.
Sojenje v Novi Gorici naj bi se po njegovih besedah medtem že končalo, za eno veliko tatvino naj bi mu tam prisodili pogojno kazen, za drugo pa ga oprostili. Proti njemu naj bi sicer potekal še en kazenski postopek zaradi pečanja z drogami, a je prepričan, da bo tožilstvo od pregona odstopilo. Glede tihotapljenja migrantov pa pravi: »Kar sem naredil, sem naredil, tega ne morem popraviti.«
Sodnika je zaprosil, naj mu kazen dovoli odslužiti v obliki opravljanja družbenokoristnih del. Tožilka o tem ni hotela niti slišati, dodatno je sodniku celo predlagala, naj mu vzame avto, v katerem je prevažal migrante. »Izkoristil je stisko tujcev za zaslužek,« je dejala predstavnica organov pregona, kot oteževalno okoliščino pa omenila tudi njegov beg pred policisti.
Kar sem naredil, sem naredil, tega ne morem popraviti.
Sodba v imenu ljudstva: dve leti in tri mesece zapora, 800 evrov denarne kazni, sodnik mu je odvzel tudi avto in mobilni telefon ter mu podaljšal pripor. »Upam, da se ne bova več srečala,« je dejal Trampužu, ta pa mu je odvrnil, da tudi on upa tako.
Na svobodo z jedilnim priborom
Napotili so ga na predčasno prestajanje kazni v okolje, ki mu torej ni tuje, a ga je že dvakrat zapustil na čisto filmski način. Leta 2005 je bil v Gorici zaprt zaradi tihotapljenja ilegalcev. Kar en mesec je z dvema slovenskima sojetnikoma in enim kosovskim z žlicami in noži jedilnega pribora v celici vrtal v 70 centimetrov debelo steno. Izdolbli so luknjo s premerom 40 centimetrov in si utrli pot do sosednje sodne zgradbe, iz nje pa so jo popihali na prostost. Trampuža so prijeli tri mesece pozneje.
Leta 2006 je dvakrat kopal luknjo v solkanskem zaporu, a so ga pazniki obakrat zasačili, leta 2008 pa mu je skupaj s sojetnikom vnovični beg le uspel. Odstranila sta del opečnatega zidu na spodnji strani okna, odlomila leseno okensko polico, izpulila prvo okensko rešetko in ukrivila dve palici drugega.
27 mesecev bo sedel zaradi tihotapljenja ljudi.
Skozenj sta splezala na zidani in z žičnato mrežo zaščiteni koridor, ki vodi v delavnico, od tam na ravno streho nad bivalnimi prostori obsojencev, pri čemer sta odstranila del zaščitne mreže. Povzpela sta se na streho delavnice in se po betonskem električnem drogu na drugi strani žice spustila na tla ter čez vrt stekla na svobodo.
