Znano, kaj je povzročilo balonarsko nesrečo na Igu, v kateri so iz košare padli štirje ljudje

Komisija, ki je preiskovala nesrečo toplozračnega balona januarja 2022 blizu Iga, je v končnem poročilu zapisala, da je trd pristanek in posledično padec potnikov iz košare balona povzročil nepričakovano močan veter v času pristajanja. Pilot pa je bil pomanjkljivo meteorološko pripravljen na močan veter, navaja poročilo.

Poročilo službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov na ministrstvu za infrastrukturo kaže, da sta balona vzletela iz Bistre na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja in se proti vzhodu povzpela na višino okoli 1200 metrov nadmorske višine. Polet je sprva potekal po načrtu in brez posebnosti, pri spuščanju pa sta pilota obeh balonov ugotovila, da se je hitrost vetra povečala.

»Po radijski zvezi sta usklajevala pristajanje tako, da sta se pripravila in podala navodila potnikom o verjetnem trdem pristanku. Pilot večjega balona je pred trkom košare balona ob teren izključil gorilnike in zaprl ventile na plinski inštalaciji. Zaradi močnega trka ob teren so iz nagnjene košare večjega balona padle štiri osebe. Ob zmanjšanju teže košare se je balon ponovno dvignil in s košaro trčil v krošnjo drevesa. Po približno 50 metrih se je spet spustil do tal tako, da je nagnjeno košaro vlekel po travnatem terenu do mesta popolne ustavitve, ki je bilo od mesta prvega trka oddaljeno približno 250 metrov,« dogajanje povzema poročilo.

Trije potniki huje poškodovani

Zaradi močnega vetra na območju pristajanja, katerega sunki so presegali omejitve varnega pristajanja, je balon večkrat s spodnjim delom košare trčil ob zaledenel travnat teren. Posledično je del potnikov padel iz košare balona in se pri tem poškodoval, med njimi trije huje.

Košara drugega manjšega balona se je pri pristajanju prevrnila na prednjo stran in po nekaj metrih obstala na mestu, oddaljenem približno 200 metrov od prvega. Pri pristajanju manjšega balona nihče ni bil poškodovan.

Jakost vetra je bila v času dogodka na območju pristajanja bistveno višja od pričakovanih oz. napovedanih vrednosti, ki jih je pilot pridobil v predpoletni pripravi. Meteorološke razmere v času dogodka in posebno okrepljen veter pri tleh na območju pristajanja so vplivali na nesrečo, je zapisano v poročilu, pod katero se je podpisal glavni preiskovalec Toni Stojčevski.

Gasilske in reševalne službe so se v primernem času odzvale in ponudile pomoč poškodovanim na mestu dogodka. Potniki, udeleženi v nesreči, so imeli izkušnje letenja s toplozračnimi baloni in primerna oblačila ter obutev za izvedbo leta.

Balon je bil tehnično brezhiben

Kot izhaja iz poročila, je bil balon v času dogodka tehnično brezhiben in med preiskavo ni bilo dokazov o motnjah v delovanju. Tudi 56-letni belgijski pilot je imel veljavno dovoljenje in pooblastila za letenje s toplozračnimi baloni.

V postopku preiskave se je izkazalo, da pilota nista imela dovolj natančnih vremenskih podatkov za območje načrtovanega pristanka na Ljubljanskem barju. Predstavniki Agencije RS za okolje (Arso) so med preiskavo za zagotavljanje bolj kakovostnih vremenskih podatkov za izvajalce letenja s toplozračnimi baloni vzpostavili posebno aplikacijo.

Preiskava je izpostavila še en varnostni problem, ki se nanaša na največje število potnikov. Kot danes ob povzemanju poročila izpostavlja časnik Dnevnik, se morajo potniki pri hitrem pristanku postaviti v nizek položaj z dobro pokrčenimi koleni, s hrbtom ali rameni ob steni košare in se prijeti za ročaje. Tega pa po navedbah Dnevnika v konkretnem primeru v košari, ki je uradno res namenjena petim potnikom, vsi verjetno niso mogli storiti. Po oceni komisije so se lahko tako postavili samo štirje.