VESNA ŠKORC
Žrtev spolnega napada slovenskega župnika spregovorila po 15 letih
Vesna Škorc iz Nemčije za Nedeljske novice o travmah in zlorabah. Župnik je formalno nedolžen, saj je umrl pred koncem sojenja.
Odpri galerijo
Leta 2006 je takrat 18-letna Vesna Škorc javno spregovorila o spolnih zlorabah, ki naj bi jih nad njo zagrešil župnik Karl Jošt iz Artič. Po njeni izpovedi so na Policijsko postajo Krško začele kar deževati prijave s podobnimi obtožbami – vsega skupaj šestnajstih deklet in mladih žensk.
Škorčeva ni mogla sodno preganjati Jošta zaradi prekratke zastaralne dobe kaznivega dejanja spolne zlorabe, so ga pa obtožili 16 nadaljevanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost deklic, ki so jih starši pošiljali k verouku.
Zlorabe naj bi se dogajale v prostorih župnišča, veroučne učilnice in spovednice. Krivde mu niso dokazali, ker je med postopkom v začetku leta 2007 umrl, je pa istega leta ena od njegovih žrtev tožila Cerkev kot institucijo. Od treh pravnih oseb RKC, v okviru katerih je Jošt delal v času zlorabe, je zahtevala 140.000 evrov odškodnine. Prisodili so ji jih 80.000 z obrestmi.
»Predvsem sem vesel, da je naša stranka po skoraj sedem let trajajočem sodnem postopku končno prišla do zadoščenja za trpljenje, ki ga je prestala zaradi duhovnikove zlorabe. Hkrati pa upam, da bo tudi ta sodba prispevala k spremembi odnosa Rimskokatoliške cerkve do pedofilije v njenih vrstah. Skrajni čas je, da funkcionarji RKC spolne zlorabe duhovnikov prenehajo skrivati pred javnostjo in se bolj posvetijo varstvu interesov žrtev ter sodelovanju s policijo in tožilstvom pri pregonu storilcev teh kaznivih dejanj. Verjamem, da bi bilo tako ravnanje Cerkve tudi v skladu z moralnim in verskim naukom, ki ga oznanja,« je sodbo višjega sodišča leta 2013 komentiral žrtvin pooblaščenec dr. Rok Čeferin.
Z Vesno Škorc, ki po letu 2006 ni več dajala izjav za medije in zdaj živi v Nemčiji, pa smo se pred dnevi spet pogovarjali. Kot nam je povedala, se je s psihičnimi posledicami spopadala na različne načine: »Kar mi je resnično pomagalo, je bila psihoterapija.«
Dodala je tudi, da so se razmere do danes vendarle spremenile na bolje, žrtve v javnosti niso več tako zaznamovane, spremenila se je tudi zakonodaja. Do leta 2008 je namreč morala žrtev prijavo podati v desetih letih od kaznivega dejanja, ne glede na svojo starost oziroma mladost, od takrat pa teče zastaralna doba od polnoletnosti.
Vesnino presunljivo izpoved poldrugo desetletje po žalostnem dogodku si preberite v današnjih Nedeljskih novicah.
Škorčeva ni mogla sodno preganjati Jošta zaradi prekratke zastaralne dobe kaznivega dejanja spolne zlorabe, so ga pa obtožili 16 nadaljevanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost deklic, ki so jih starši pošiljali k verouku.
Zlorabe naj bi se dogajale v prostorih župnišča, veroučne učilnice in spovednice. Krivde mu niso dokazali, ker je med postopkom v začetku leta 2007 umrl, je pa istega leta ena od njegovih žrtev tožila Cerkev kot institucijo. Od treh pravnih oseb RKC, v okviru katerih je Jošt delal v času zlorabe, je zahtevala 140.000 evrov odškodnine. Prisodili so ji jih 80.000 z obrestmi.
»Predvsem sem vesel, da je naša stranka po skoraj sedem let trajajočem sodnem postopku končno prišla do zadoščenja za trpljenje, ki ga je prestala zaradi duhovnikove zlorabe. Hkrati pa upam, da bo tudi ta sodba prispevala k spremembi odnosa Rimskokatoliške cerkve do pedofilije v njenih vrstah. Skrajni čas je, da funkcionarji RKC spolne zlorabe duhovnikov prenehajo skrivati pred javnostjo in se bolj posvetijo varstvu interesov žrtev ter sodelovanju s policijo in tožilstvom pri pregonu storilcev teh kaznivih dejanj. Verjamem, da bi bilo tako ravnanje Cerkve tudi v skladu z moralnim in verskim naukom, ki ga oznanja,« je sodbo višjega sodišča leta 2013 komentiral žrtvin pooblaščenec dr. Rok Čeferin.
Z Vesno Škorc, ki po letu 2006 ni več dajala izjav za medije in zdaj živi v Nemčiji, pa smo se pred dnevi spet pogovarjali. Kot nam je povedala, se je s psihičnimi posledicami spopadala na različne načine: »Kar mi je resnično pomagalo, je bila psihoterapija.«
16
nadaljevanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost deklic je bil obtožen.
nadaljevanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost deklic je bil obtožen.
Dodala je tudi, da so se razmere do danes vendarle spremenile na bolje, žrtve v javnosti niso več tako zaznamovane, spremenila se je tudi zakonodaja. Do leta 2008 je namreč morala žrtev prijavo podati v desetih letih od kaznivega dejanja, ne glede na svojo starost oziroma mladost, od takrat pa teče zastaralna doba od polnoletnosti.
Vesnino presunljivo izpoved poldrugo desetletje po žalostnem dogodku si preberite v današnjih Nedeljskih novicah.