PREPREČITEV URADNEGA DEJANJA

Župan Janez Hrovat v tretje oproščen

Nekdanjemu kranjskogorskemu županu sodili zaradi preprečitve uradnega dejanja naravovarstvenemu nadzorniku TNP.
Fotografija: Hrovat, ki se lani ni odločil za ponovno župansko kandidaturo, je poudaril, da dejanja ni storil. FOTO: Blaž Račič
Odpri galerijo
Hrovat, ki se lani ni odločil za ponovno župansko kandidaturo, je poudaril, da dejanja ni storil. FOTO: Blaž Račič

Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo tožilstva na lansko sodbo okrožnega sodišča, ki je nekdanjega kranjskogorskega župana Janeza Hrovata v zvezi z incidentom z naravovarstvenim nadzornikom Triglavskega narodnega parka (TNP) leta 2017 oprostilo očitkov kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.

Višje sodišče je tokrat potrdilo oprostilno sodbo kranjskega okrožnega sodišča. FOTO: Tina Horvat
Višje sodišče je tokrat potrdilo oprostilno sodbo kranjskega okrožnega sodišča. FOTO: Tina Horvat

Tožilstvo je Hrovatu očitalo, da je 12. aprila 2017, ko se je brez soglasja TNP skupaj s skupino prostovoljcev lotil urejanja poti v Malo Pišnico, z bokom z ozke poti odrinil naravovarstvenega nadzornika TNP Rada Legata, ko je ta skupaj z drugimi nadzorniki zoper udeležence čistilne akcije izvajal prekrškovni postopek. Legat je ob tem padel po strmini in dobil obtolčenino zapestja ter rame, poroča STA.

Eno osrednjih vprašanj postopka je bila pravna kvalifikacija kaznivega dejanja. Sodnica Marjeta Dvornik je na prvem sojenju leta 2019 ocenila, da je Hrovat res s fizično silo spodnesel Legata, ko je želel ta preprečiti nadaljevanje urejanja poti, vendar da ta takrat ni več izvajal nobenega uradnega dejanja, saj so pooblastila nadzornikov samo identificiranje in izrek globe, ne morejo pa preprečiti dejanja.

Višje sodišče v Ljubljani je 2020. sodbo razveljavilo in prvostopenjskemu sodišču naložilo, naj še enkrat pretehta, ali je Legat opravljal uradno dejanje ali ne. Tožilstvo je tudi v ponovljenem sojenju vztrajalo, da je šlo za uradno dejanje, saj so nadzorniki začeli prekrškovni postopek, incident pa se je zgodil, ko so čakali policijo, ker se udeleženci akcije niso hoteli identificirati.

Okrožna sodnica Polona Kukovec se je marca 2021 odločila za prekvalifikacijo kaznivega dejanja iz preprečitve uradnega dejanja uradni osebi v grožnjo ter Hrovatu naložila plačilo 2100 evrov denarne kazni. A višje sodišče je razveljavilo tudi to sodbo, in sicer zaradi prekoračitve obtožnice, saj v njenem opisu ni bilo zaznati znakov milejšega kaznivega dejanja.

V tretjem sojenju, ki je steklo septembra lani, je tričlanski sodni senat Hrovata (ta je očitke vseskozi zanikal) oprostil z obrazložitvijo, da je bil glavni razlog za to pravne narave, saj da ravnanje obtoženega ne pomeni preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Tožilstvo se je pritožilo, a je višje sodišče po poročanju STA pritožbo zavrnilo in potrdilo oprostilno sodbo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije