Zvišali so ji najemnino

Ljubljančanka je, potem ko ji je stanovanjski sklad ljubljanske mestne občine zvišal najemnino za neprofitno stanovanje, to odločitev poskušala izpodbiti. A ji je po upravnem košarico dalo še vrhovno sodišče, ki je njeno revizijo zavrnilo.

Organ prve stopnje je v postopku preveritve po uradni dolžnosti ugotovil, da ženska ne izpolnjuje vseh splošnih pogojev za upravičenost do neprofitnega stanovanja. Tožnica in njena hči sta namreč lastnici premoženja v skupni vrednosti 45.636 evrov. Njuno dvočlansko gospodinjstvo ne presega predpisanega dohodkovnega cenzusa, presega pa premoženjski cenzus, določen v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, saj vrednost premoženja gospodinjstva presega 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja, ki za dvočlansko gospodinjstvo znaša 18.515 evrov.

Zato so ji z oktobrom 2017 začeli zaračunavati tržno najemnino 4,40 evra na kvadrat oziroma 336 evrov glede na velikost stanovanja (76,44 kvadrata). Takšno odločitev sta potrdila tudi pritožbeni organ tožene stranke in upravno sodišče. A se ženska ni sprijaznila in je odločitev izpodbijala na vrhovnem sodišču. Vztrajala je, da stanovanjski sklad ni bil upravičen ponovno preverjati izpolnjevanja pogoja premoženjskega cenzusa, temveč zgolj dohodkovni cenzus.

Vrhovno sodišče jo je zavrnilo z obrazložitvijo, da je skladno s stanovanjskim zakonom najemodajalec dolžan vsakih pet let preveriti, ali najemnik (in uporabnik) neprofitnega stanovanja še izpolnjuje splošne pogoje za uporabo stanovanja in mora zato preveriti tudi izpolnjevanje premoženjskih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja. Če ugotovi, da tak najemnik do njega ni več upravičen, je dolžan najemnino določiti v višini tržne najemnine.

Določbe stanovanjskega zakonika je namreč treba razlagati v funkciji zagotavljanja načela enakosti pri uveljavljanju socialnih pravic, iz česar izhaja ne le upravičenje, temveč tudi dolžnost najemodajalcev, da preverjajo izpolnjevanje upravičenosti do neprofitnega stanovanja.