Umrla je Ana Gligić, znanstvenica, ki je rešila Jugoslavijo pred črnimi kozami
V Beogradu je v 91. letu starosti umrla svetovno priznana virusologija dr. Ana Gligić, ki je med epidemijo črnih koz leta 1972 odločilno prispevala k zajezitvi smrtonosne bolezni v nekdanji Jugoslaviji.
Njena znanstvena dela na področju preučevanja virusov, kot so variola vera, marburg in mišja mrzlica, so pustila neizbrisen pečat na področju medicinske mikrobiologije, je poročal srbski Telegraf.
Ključna vloga med epidemijo črnih koz
Dr. Gligić je bila vodja laboratorija na Inštitutu Torlak, ko je leta 1972 izbruhnila epidemija črnih koz, ki je predvsem prizadela Kosovo, Metohijo in Srbijo. Epidemija, ki jo je povzročil Ibrahim Hoti po vrnitvi s hadža v Meko, je terjala 40 življenj, zabeležili pa so 184 primerov okužbe. Ani Gligić je skupaj z ekipo uspelo izolirati virus, s čimer je omogočila hitro odzivanje na širjenje bolezni.
»Epidemija je bila razglašena šele 25. marca, vendar smo že prej vedeli, da gre za črne koze. Spominjam se noči, ko so prišli po mene, da izvedemo analize. Čutila sem se dolžno prispevati k zajezitvi epidemije,« je nekoč povedala dr. Gligić.
Njeno delo ni obsegalo le laboratorijskih analiz, ampak tudi terensko delo na okuženih območjih. »S helikopterji in avtomobili smo potovali v regije, kjer smo sumili na širjenje epidemije,« je dejala.
Neprecenljiv prispevek k znanosti
Poleg zajezitve epidemije črnih koz je dr. Gligić znana po prvem svetovnem opisu virusa marburg leta 1967, s čimer je postavila temelje za raziskave smrtonosnih hemoragičnih virusov. Kot vodja jugoslovanskega nacionalnega laboratorija za virusne bolezni je razvila ključne strategije za obvladovanje nalezljivih bolezni.
Med pandemijo covida-19 se je kljub upokojitvi aktivirala in s svojimi nasveti poudarjala pomen cepljenja ter epidemioloških ukrepov. Njeno znanje in izkušnje so bili dragoceni v času, ko je svet potreboval odgovore na nove izzive.
Raziskovala tudi v Angliji in Nemčiji
Ana Gligić se je rodila 6. avgusta 1934 v Slavoniji. Po študiju biologije in medicinske mikrobiologije je kariero začela na Inštitutu za javno zdravje Dr. Milan Jovanović Batut, nato pa prešla na Inštitut Torlak, kjer je ostala več desetletij. Njena raziskovalna pot jo je vodila tudi v prestižne evropske laboratorije v Londonu in Münchnu.
Čeprav je bila njena znanstvena kariera mednarodno priznana, je vedno poudarjala pomen humanega pristopa k zdravljenju in javnemu zdravju.
Ana Gligić bo ostala zapisana kot ena največjih strokovnjakinj na področju virusologije, njeno delo pa bo še dolgo svetilnik prihodnjim generacijam znanstvenikov in zdravnikov.
