Virus poguben za srbskega Ala Caponeja
Za posledicami covida-19 je v Beogradu umrl eden največjih tihotapcev mamil na Balkanu vseh časov.
Odpri galerijo
Med velikonočnimi prazniki je za posledicami okužbe s koronavirusom umrl Dragoslav Kosmajac, ki so ga mediji na Balkanu imenovali tudi srbski Escobar ali Al Capone, človek, ki ga je leta 2014 srbski predsednik Aleksandar Vučić označil za največjega preprodajalca mamil v državi. V srbskih medijih je bilo mogoče v teh dneh prebrati tudi podatek, da njegovo premoženje ocenjujejo na več kot milijardo evrov. Sedeminšestdesetletnega Kosmajca, ki ga je pred dvema letoma domnevno zaradi pomanjkanja dokazov sodišče v Beogradu oprostilo vseh obtožb, so pred dvema tednoma zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja sprejeli v beograjsko bolnišnico, priklopili so ga na ventilator, a mu ta ni pomagal.
Njegova aretacija ne bi pomenila nič posebnega, če ne bi po Dunaju kradel z Radetom Ćaldovićem - Ćento, dobrim prijateljem razvpitega Željka Ražnatovića - Arkana.
Avstrijci so ga obsodili na dve leti zapora in beograjska urbana legenda govori, da je bivanje v avstrijskem zaporu usodno vplivalo na njegovo nadaljnjo kariero. Tam se je menda spoprijateljil z nekim Kolumbijcem, ki naj bi bil pajdaš zloglasnega kolumbijskega kralja kokaina Pabla Escobarja. Z njegovo pomočjo naj bi prišel v stik s tedaj najmočnejšim narkokartelom in kmalu naj bi Dragoslav Kosmajac postal eden najpomembnejših tihotapcev, ki so skrbeli za prevoz kokaina iz Južne Amerike v Evropo.
Ker je bil v zadnjih letih svojega življenja Dragoslav Kosmajac pod drobnogledom srbske policije, domnevajo, da je svoje posle prenesel v Črno goro, saj so ga večkrat videli, ko se je sestal z »varnostno zanimivimi osebami« kriminalnih struktur Črne gore. Zato tudi ni čudno, da se Črnogorci v zadnjem času zelo pogosto znajdejo ali kot aretiranci pri zasegih večjih količin mamil ali kot žrtve mafijskih obračunov.
Srbska policija tudi domneva, da je v tem času velik del denarja, ki ga je zaslužil s tihotapljenjem mamil, vložil v nakup nepremičnin po Srbiji, Balkanu in Evropi. Domnevajo, da je Dragoslav Kosmajac uporabil enega najbolj znanih receptov, kako oprati umazani denar, ki ga poznajo številni kriminalci po svetu. Z nakupom nepremičnine ga spravijo v legalni denarni tok države.
Tožilstvo ga je obtožilo, da je uslužbence zemljiške knjige na Zvezdari poskušal podkupovati in jih spodbujal, naj na njegovo ime prepišejo zemljišča, ki niso bila v njegovi lasti. Ob varščini v višini 200.000 evrov in prisegi, da ne bo zapuščal Srbije, se je potem branil s prostosti. Leta 2018 ga je višje sodišče oprostilo, saj za tožbo o malverzacijah z občinskimi zemljišči ni imelo dovolj dokazov. Obtoževali so ga tudi utaje davkov, a niti tu sodišče ni našlo dokazov, zato so to označili zgolj kot prekršek.
A na koncu so ga na sodišču za prekrške obtožili, ker med letoma 2009 in 2013 ni plačal davka od dohodka. Sodba je bila zgolj opomin brez kazni – plačal je le sodne stroške v višini tisoč dinarjev (osem evrov). Policija je ob aretaciji konec leta 2014 ocenila, da je vrednost njegovega premoženja v Srbiji – lokali, hiše, stanovanja in zemljišča – znašala 10,7 milijona evrov. Menda je na zaslišanju preiskovalnemu sodniku kar 45 minut našteval svoje nepremičnine v Srbiji. Vrednost drugega premoženja, ki ga je imel po Evropi, naj bi bila po domnevah srbske policije kar milijarda evrov.
Kdo je Dragoslav Kosmajac?
Svojo kriminalno kariero je Kosmajac začel kot javnosti neznan tat in ropar. Srbska javnost je nanj postala pozorna v 90. letih, ko ga je avstrijska policija zaradi ropa pošte prijela na Dunaju.Njegova aretacija ne bi pomenila nič posebnega, če ne bi po Dunaju kradel z Radetom Ćaldovićem - Ćento, dobrim prijateljem razvpitega Željka Ražnatovića - Arkana.
1 milijardo evrov naj bi bilo vredno premoženje Dragoslava Kosmajca.
Avstrijci so ga obsodili na dve leti zapora in beograjska urbana legenda govori, da je bivanje v avstrijskem zaporu usodno vplivalo na njegovo nadaljnjo kariero. Tam se je menda spoprijateljil z nekim Kolumbijcem, ki naj bi bil pajdaš zloglasnega kolumbijskega kralja kokaina Pabla Escobarja. Z njegovo pomočjo naj bi prišel v stik s tedaj najmočnejšim narkokartelom in kmalu naj bi Dragoslav Kosmajac postal eden najpomembnejših tihotapcev, ki so skrbeli za prevoz kokaina iz Južne Amerike v Evropo.
Misteriozni šef
Kot domnevni vodja zelo donosnega posla tihotapljenja kokaina je kmalu postal zanimiv tudi za srbsko policijo, a ta nikoli ni našla nobenega neposrednega dokaza, ki bi ga lahko povezal s trgovino z mamili. Za Kosmajca se je namreč govorilo, da je šef narkomafije, ki nima pod seboj nobenega klana, nobene organizirane kriminalne skupine, a vseeno tihotapi in preprodaja drogo v velikanskih količinah.Kot je mogoče prebrati v nekaterih srbskih medijih, je v tako imenovani beli knjigi kriminalcev srbskega ministrstva za notranje zadeve zapisano, da je bil »Kosmajac povezan z mednarodnimi tihotapci mamil v Južni Ameriki, od koder organizira prevoze večjih količin kokaina za Evropo, poleg tega ima speljane tihotapske poti za heroin, ki prek Turčije, Bolgarije in Makedonije po tako imenovani balkanski poti konča večinoma na ilegalnem trgu Nemčije in Italije. Njegov posel sta organizacija transporta in poznejša preprodaja mamil, a sam nikoli ne pride v neposredni stik niti z mamili niti z ljudmi, ki zanj opravljajo ves posel švercanja.«
Izognil se je Sablji
Za posle je največkrat najemal kriminalno skupino iz Surćina, ki sta jo vodila Ljubiša Buha - Ćume in Dušan Spasojević - Šiptar, zloglasna kriminalca iz beograjskega podzemlja. Surćinsko skupino so imeli za najbolje organizirano in sposobno za velike tihotapske podvige. Zanimivo je, da je Kosmajac brez praske preživel znamenito policijsko protikriminalno akcijo Sablja, ki so jo izpeljali po uboju nekdanjega srbskega premierja Zorana Đinđića 12. marca 2003. Takrat je policija v množični akciji proti organiziranemu kriminalu v Srbiji za nekaj časa onemogočila dotedanje glavne kriminalne skupine. Kosmajac se je še pravočasno za več let umaknil v tujino.Ker je bil v zadnjih letih svojega življenja Dragoslav Kosmajac pod drobnogledom srbske policije, domnevajo, da je svoje posle prenesel v Črno goro, saj so ga večkrat videli, ko se je sestal z »varnostno zanimivimi osebami« kriminalnih struktur Črne gore. Zato tudi ni čudno, da se Črnogorci v zadnjem času zelo pogosto znajdejo ali kot aretiranci pri zasegih večjih količin mamil ali kot žrtve mafijskih obračunov.
Srbska policija tudi domneva, da je v tem času velik del denarja, ki ga je zaslužil s tihotapljenjem mamil, vložil v nakup nepremičnin po Srbiji, Balkanu in Evropi. Domnevajo, da je Dragoslav Kosmajac uporabil enega najbolj znanih receptov, kako oprati umazani denar, ki ga poznajo številni kriminalci po svetu. Z nakupom nepremičnine ga spravijo v legalni denarni tok države.
Aretacija in Vučić
Ko ga je leta 2014 Aleksandar Vučić, takrat še srbski premier, označil za največjega razpečevalca mamil v Srbiji, so ga konec istega leta aretirali v njegovi vili v beograjski četrti Zvezdara. Proti njemu so sprožili preiskavo, ki jo je srbska vlada prikazovala kot zelo podobno tisti, ki jo je v 30. letih prejšnjega stoletja ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) vodil proti zloglasnemu mafijskemu šefu iz Chicaga Alu Caponeju. Zato so Kosmajca začeli klicati srbski Capone, a preiskava je imela povem drugačen konec kot tista v Ameriki.
Tožilstvo ga je obtožilo, da je uslužbence zemljiške knjige na Zvezdari poskušal podkupovati in jih spodbujal, naj na njegovo ime prepišejo zemljišča, ki niso bila v njegovi lasti. Ob varščini v višini 200.000 evrov in prisegi, da ne bo zapuščal Srbije, se je potem branil s prostosti. Leta 2018 ga je višje sodišče oprostilo, saj za tožbo o malverzacijah z občinskimi zemljišči ni imelo dovolj dokazov. Obtoževali so ga tudi utaje davkov, a niti tu sodišče ni našlo dokazov, zato so to označili zgolj kot prekršek.
A na koncu so ga na sodišču za prekrške obtožili, ker med letoma 2009 in 2013 ni plačal davka od dohodka. Sodba je bila zgolj opomin brez kazni – plačal je le sodne stroške v višini tisoč dinarjev (osem evrov). Policija je ob aretaciji konec leta 2014 ocenila, da je vrednost njegovega premoženja v Srbiji – lokali, hiše, stanovanja in zemljišča – znašala 10,7 milijona evrov. Menda je na zaslišanju preiskovalnemu sodniku kar 45 minut našteval svoje nepremičnine v Srbiji. Vrednost drugega premoženja, ki ga je imel po Evropi, naj bi bila po domnevah srbske policije kar milijarda evrov.