Dosmrtna kazen za 50 dolarjev

V ameriški zvezni državi Alabama so leta 1983 na dosmrtno ječo obsodili Alvina Kennarda, ker je bil obtožen in spoznan za krivega tatvine 50 dolarjev iz lokalne pekarne. Neprimerno visoko kazen so mu naložili zaradi tako imenovanega zakona treh prekrškov, ki je bil takrat v veljavi. Po njem jo je prestopnik, ko so ga pri kaznivem dejanju prijeli prvič in drugič, še precej dobro odnesel, tretjič pa je bil sodnik neusmiljen.

Kennard, ki je dosmrtno kazen brez možnosti pogojnega izpusta začel prestajati, ko je imel komaj 22 let, je pred to obsodbo že zagrešil dve manjši tatvini. Obe leta 1979, ko je bil za obe kaznivi dejanji skupaj obsojen na tri leta pogojne zaporne kazni. Toliko časa se mu je uspelo brzdati, skorajda takoj, ko se mu je kazen iztekla, pa so ga znova zasrbeli prsti.

A Kennardu, ki je zdaj star 58 let, za rešetkami pa je preživel 36 let, torej več kot na prostosti, se je le nasmehnila sreča. Sodnik, ki je obravnaval zadnjo od njegovih pritožb na sodbo, je namreč odločil, da ima Alvin dovolj in odredil njegov izpust. Ko so v sodni dvorani odločitev slišali njegovi sorodniki, so skočili na noge in se začeli objemati, vse, s Kennardom na čelu, pa so tudi oblile solze sreče.


»Več kot 20 let se že pogovarjamo o tem, kako bi bilo, če bi bil svoboden, o nepravičnosti njegove kazni, in zdaj so se nam sanje uresničile in strica bomo dobili domov,« je po obravnavi povedala njegova nečakinja. Alvinova zagovornica Carla Crowder, prav tako izjemno zadovoljna s sodnikovo odločitvijo, je svojega varovanca pohvalila kot delavnega človeka, ki se je v zaporu resnično poboljšal.

»Preden so ga zaprli, je delal kot mizar, in to bi rad zdaj nadaljeval. Kar mi je pri njem najbolj všeč, je to, da se je, tudi ko je bil prepričan, da ne bo nikdar več svoboden, vedno trudil izboljšati, spremeniti svoje življenje in navade,« je dejala Crowderjeva.